dekadénca -e ž (ẹ̑) - 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
- 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dekadentízem -zma m (ī) lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost;
pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
simbolízem -zma m (ī) - 1. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli: predstavnik simbolizma; dekadenca in simbolizem / simbolizem v dramatiki, slikarstvu
- 2. knjiž. simbolika: njegove pesmi so polne simbolizma / biblijski, srednjeveški simbolizem
♦ psih. podzavestni simbolizem podzavestna simbolika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
soznáčnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico;
beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje
● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.