dó1 -- tudi -ja m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do2 člen.
izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje meje v prostoru
a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja
b) proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana
2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155 / do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno / otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni
3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni
// z nesklonljivim izrazom količine za izražanje
a) dosežene mere: našteti do deset
b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč evrov / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov
c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi
4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7–20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri
// včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno
5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi
// za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo / dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto
6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine
● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž. stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do1 predl.
z rodilnikom za izražanje razmerja, navadno čustvenega
SINONIMI:
nasproti2, neknj. pog. napram

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dó2 člen.
GLEJ SINONIM: skoraj2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do predl. z rod.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dò (dodatek k slovarju), II. praef. (nam. praep.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do predl. z rod. do: do trétyega ino do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; Zderſi me do koncza SM 1747, 58; vſze dni ſitka naſſega do ſze dobe SM 1747, 55; od dnéva do dnéva KŠ 1754, 12 b; od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda KŠ 1754, 4b; Notri do tiſtoga dnéva KŠ 1771, 341; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do [do] predlog

do

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do predlog

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do predl. ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do2
GLEJ: da1

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do predl.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do gl. dol

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do ► dȯ predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čàs do ponôvnega preskúšanja čása -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čàs do prekinítve zdrávljenja čása -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do čístega nač. prisl. zv.
izraža, da je dejanje, stanje določeno s tem, da je kaj umazanega, nezaželenega v celoti odstranjeno
SINONIMI:
čisto1, knj.izroč. dočista, nar. sčista
GLEJ ŠE SINONIM: dočista
GLEJ ŠE: sečnja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do dánes prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do zdaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do dná prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
GLEJ ŠE: rešiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do dna [do dnȁ] prislovna zveza

do konca, do dna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do dôbrega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1, temeljito

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do fermênta prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do framenta [do framéntanepopoln podatek] prislovna zveza

popolnoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do fundamênta prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do god gl. kdo godi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do godi gl. kdo godi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do gôlega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
GLEJ ŠE: sečnja, sleči se, ostriči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do gŕdega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do húdega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do jêdra prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

Do kakšne ali do katere mere?

Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do kam [do kám] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do kdáj1 čas. prisl. zv.
izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje
SINONIMI:
knj.izroč. doklej, zastar. dokorej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do kdáj2 čas. vez. zv.
v vprašalnih odvisnih stavkih za izražanje vprašanja, do katere časovne meje traja dejanje, stanje
SINONIMI:
knj.izroč. doklej, zastar. dokorej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do kje [do kjẹ́nepopoln podatek] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do kobála prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do koraka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do kônca prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
GLEJ ŠE: dokončan, dokončati, vsi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do konča gl. do, konec ♦ P: 1 (DAg 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do koráče prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do koraka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do koráka prostor. prisl. zv.
izraža, da je višina, globina česa določena z oddaljenostjo mesta med nogami od tal
SINONIMI:
star. do kobala, nar. do korače, nar. do rogovile

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do krája prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do le-sem [do le-sȅm] prislovna zveza

do tod, do sem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do le-tod [do le-tọ̑d] prislovna zveza

do tod, do sem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do máksimuma prisl. zv.
GLEJ SINONIM: najbolj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do málega člen. zv.
GLEJ SINONIM: skoraj2
GLEJ ŠE: vse2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do mózga prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1, zelo, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do mŕtvega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do nágega prisl. zv.
GLEJ ŠE: sleči se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do nebá prisl. zv.
GLEJ SINONIM: visoko, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do nedávnega čas. prisl. zv.
izraža, da je dejanje, stanje časovno malo odmaknjeno (v preteklost)
SINONIMI:
do nedavno, do pred kratkim, knj.izroč. donedavna, star. do nedavnega časa, knj.izroč. do pravkar, knj.izroč. do pred časom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do nekam [do nẹ́kam] prislovna zveza

do nekod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do nekod [do nekọ̑d] prislovna zveza

do nekod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do neskônčnosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: v nedogled

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do nèzavésti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do neznôsnosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do ondokaj [do ondọ̑kaj] prislovna zveza

do tam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do onemôglega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do onemôglosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do onod [do onọ̑d] prislovna zveza

do tam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do opása prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do pasu

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do pasú prostor. prisl. zv.
izraža, da kaj po višini, globini ustreza razdalji od tal do dela trupa tik pod prsnim košem
SINONIMI:
knj.izroč. do opasa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do podróbnosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: podrobno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do polu
GLEJ: dopolu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do popôlnosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do potánkosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: podrobno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do pred čásom prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do nedavnega

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do puldne gl. do, poldne ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do puldne
GLEJ: do1, poldne

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do pustiti
GLEJ: odpustiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do róba prisl. zv.
GLEJ ŠE: napolniti, poln

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do rogovíle prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do koraka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do róka prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pravočasno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

doséči do -séžem do dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotakniti se česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla do najskrajnejšega kota.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do sedàj prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do zdaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do sehmal
GLEJ: dosehmal

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do sítega prisl.
GLEJ SINONIM: zelo
GLEJ ŠE: najesti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do skrájnosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo, zelo, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do smŕti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do stina gl. dosti, na 1 ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do stina
GLEJ: dosti3, na

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do súhega nač. prisl. zv.
izraža, da dejanje v rezultatu dosega stanje, ko kaj ni več prepojeno, pokrito z vodo ali drugo tekočino
SINONIMI:
knj.izroč. dosuha

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do takràt čas. prisl. zv.
izraža čas, trenutek v preteklosti, do katerega je dejanje trajalo
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tál prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tánkosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: podrobno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tedàj prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do takrat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do teh mal
GLEJ: dotehmal

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do têmelja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do têmeljev prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tistihmáo prisl. do takrat, do tedaj: tak je do tisztihmáo tüdi nej bilou krszta KOJ 1845, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do tód smer. prostor. prisl. zv.
izraža krajevno mejo v bližini govorečega, do katere poteka dejanje; izraža časovno mejo v bližini trenutka sporočanja, do katere poteka dejanje
SINONIMI:
do tega mesta, do tu, star. do todkaj, star. do todle

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tod [do tọ̑d] prislovna zveza

do tod, do sem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do tod ► ˈdȯ tọt prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do tódkaj prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do tod

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tódle prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do tod

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do trôhe prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do tù prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do tod

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do voli gl. dovoli ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do voli
GLEJ: dovoli1, dovoli2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do vŕha prisl. zv.
GLEJ ŠE: poln

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do zdàj čas. prisl. zaim. zv.
izraža, da dejanje, stanje traja do trenutka govorjenja ali do najbližje, neposredne preteklosti
SINONIMI:
do sedaj, doslej, ekspr. do danes, ekspr. dosegamal, star. dosihdob, star. dosihmal, star. dosorej, ekspr. do tega časa, ekspr. do tega hipa, zastar. dotegamal, ekspr. do tega trenutka, star. dotehdob, star. dotehmal, ekspr. do te minute

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

do zdaj [do zdȁj] prislovna zveza

doslej, do zdaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do zdaj
GLEJ: dozdaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

do žívega prisl. zv.
GLEJ ŠE: kositi2, prizadeti3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

»Dvojna dovršnost« glagola: »... do konca natiskanja ...«

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletja

Na neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kako je prav: »do tja« ali »do tam«

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

  • Kje je škatla? – Tam je.
  • Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kako zapisati število v zvezi »od – do«: z besedo ali številko?

Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krváv -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nož; poud.: ~ pretep |zelo hud|; ~a krivica |zelo huda|
krvávi -a -o (ȃ) rastl. ~ mlečnik; ~a klobasa
do krvávega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ pretepsti |zelo|
krvávost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lastník do polovíce -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

magnetokrón 5 do 34 -a 5 do 34 m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mánjkati do -am do nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kaj / koliko biti potrebno do polne mere, do določene meje
Do roba manjka še dva centimetra.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nag -a prid. nag, gol: buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega: Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo: S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Namerni odvisnik v odnosu do glavnega stavka

V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.

Tam piše:

  • Namerni odvisnik stoji vedno samo za glavnim stavkom.

Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.

Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

»Nična« ali »ničelna toleranca« do nasilja?

V monografiji Novejša slovenska leksika: (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) sta bili med sopomenskimi besednimi zvezami našteti tudi nična toleranca in ničelna toleranca. V Slovarju novejšega besedja take zveze ni, enako ne v SSKJ2, čeprav v družboslovnih panogah živita obe različici. Kakšen je bil razlog, da zveze niste vključili? Prosimo za odgovor tudi, če zvezo odsvetujete. Katero zvezo priporočate danes za rabo v družboslovnih prispevkih (npr. Želimo, da bi srednješolska populacija osvojila ničelno/nično toleranco do nasilja) in katera bo vključena v novejše slovarje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nit -i ž nit: do niti do kože: prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje terdoniti ſmozhi (II, 133)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

noter do [nọ̑ter do] predložna zveza

do, vse do

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

noter do teh malov [nọ̑ter do teh mȃlov] prislovna zveza

doslej, do teh časov

PRIMERJAJ: noter dod seh malov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

noter do zdaj [nọ̑ter do zdȁj] prislovna zveza

do zdaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obvéznica s pravíco do dobíčka -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obvéznost do vírov srédstev -i -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odpôved pravíci do právnega srédstva -i -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odpôved pravíci do pritôžbe -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Oglaševanje od ust do ust
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin word-of-mouth marketing , ki označuje način oglaševanja, pri katerem potrošnik v vsakodnevni komunikaciji med ljudmi razširja svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom, storitvijo ali blagovno znamko. Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

omejítev lastnínske pravíce do nèpremičníne -tve -- -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

opredelíti se do/proti/za -ím se do/proti/za dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj pokazati stališče do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj
/Navadno/ se /javno/ opredeli do vseh problemov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

parnag -a prid. čisto nag: nje truplu pak venem koti je par nagu im. ed. s leshalu do parnagega do nagega: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem Hibridna tvorba iz bav. nem. par, nem. bar ‛gol, čist’, in sloven. nag; prim. pri Pohlinu parnag ‛omnino nudus’, pri Pleteršniku pàrnȃg ‛čisto nag’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Pilat
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pilata samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba, rimski cesarski namestnik v Judeji
IZGOVOR: [pilát], rodilnik [piláta]
BESEDOTVORJE: Pilatov
ZVEZE: hoditi od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca délavcev do obveščênosti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do anonímnosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do déla -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do dostópa do sodíšča -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do družínskega življênja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do enákosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do informácij jávnega značája -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do informíranosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do izjáve -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do izobraževánja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do jávnega sójenja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do jávnega zbíranja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do komunikacíjske zasébnosti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do ločítve dodátkov -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do mednárodnega občevánja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do mednárodne zaščíte -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do môlka -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do nèpristránskega odlóčanja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do nèškodljívega prehóda -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do obrámbe -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do obstôja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do odcepítve -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do odgôvora -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Pravica do odklopa
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do odlóčanja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do odlóčanja v razúmnem róku -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do odškodníne -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do oplodítve z bíomedicínsko pomočjó -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do osébnega dostojánstva in várnosti -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do osébne integritéte -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do petícije -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pítne vôde -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pláče -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pokojníne -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do poprávka -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do posésti stanovánja -e -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do poštênega postópka -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do poštênega sójenja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pótnih stróškov -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do právnega srédstva -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pregléda -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pregôna -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do prežívljanja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do pričakováne zasébnosti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do primérnega čása in móžnosti za priprávo obrámbe -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do prôste izbíre zagovórnika -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do prôste izbíre zaposlítve -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do razgléda -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do ribolôva na odpŕtem mórju -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sámoodlóčbe -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sklenítve zakónske zvéze -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sociálne várnosti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sódnega várstva -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sójenja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sójenja v navzóčnosti -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sójenja v razúmnem róku -e -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do sòodlóčanja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do spláva -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do splôšne svobôde ravnánja -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do spoštovánja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do stávke -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do stíkov -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do suverénosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôde gíbanja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôde gôvora -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôde izrážanja -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôde vére -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôde znánstvenega ustvárjanja -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôdnega odlóčanja o rôjstvih otrók -e -- -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôdne gospodárske pobúde -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do svobôdne izbíre poklíca -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do šólanja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do tolmáča -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do tranzítnega prehóda -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do ugôvora vestí -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do umétne prekinítve noséčnosti -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do uporábe stanovánja -e -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do ustanávljanja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do várnosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do várstva osébnih podátkov -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zagôvora -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zagovórnika -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zasébne lastníne -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zasébnosti -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zaslíšanja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zaslíšanja príč -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

právica do zaúpnika -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zdrávega življênjskega okólja -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do zdrávstvenega várstva -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do združevánja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do združítve družíne -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pravíca do življênja -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Predlog »do« in sklon izraza količine, ki sledi

Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...

Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Predlog »do« v zvezi z datumom

Nikjer ne najdem, kako se pravilno rabi predlog do. Primer Od 23. 10. do 24. 10. me ne bo v pisarni. Ali to pomeni, da sem 24. 10. že v pisarni, ali pa da me tudi 24. 10. še ne bo in pridem 25. 10. Ali moram uporabljati besedno zvezo do vključno ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Predsodek do prekomerne telesne teže
Zanima me, kateri slovenski termin uporabiti kot ustreznik angleškega termina weight bias , ki označuje negativni odnos, prepričanja, sodbe, stereotipe in diskriminacijo do ljudi s prekomerno telesno težo. Predsodki o teži ali pristranskost glede teže ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prenéhanje pravíce do prežívljanja -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prihájati do -am do nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
1.
kdo/kaj začenjati nahajati se do koga/česa / do kod
Teroristi zlahka prihajajo do orožja.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj približevati se do česa 'stanja, prepričanja'
Počasi prihaja do prepričanja, da vse dela narobe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

príti do prídem do dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.
2.
kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

Raba nestičnega pomišljaja v pomenu 'do'

Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.

Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Rio Grande do Norte
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ria Granda do Norte samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ríjo gránde do nórte], rodilnik [ríja gránda do nórte]
BESEDOTVORJE: Riograndčan, Riograndčanka, Riograndčanov, Riograndčankin, riograndski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Rio Grande do Sul
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ria Granda do Sul samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ríjo gránde do súl], rodilnik [ríja gránda do súl]
BESEDOTVORJE: Riograndčan, Riograndčanka, Riograndčanov, Riograndčankin, riograndski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rók do ponôvnega preskúšanja -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sìt síta -o; bolj ~ (ȉ ȋ í) ~ človek; poud. ~a polja |polna pridelkov|; poud. sit koga/česa biti ~ zime |naveličan|; biti ~ (belega) kruha |objesten, predrzen zaradi izobilja|
síti -ega m, člov. (í) verjeti ~emu
do sítega mer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se najesti; poud. ~ ~ se nagledati |zelo, močno|
sítost -i ž, pojm. (í) občutek ~i; jesti do ~i; neobč. ~ barv nasičenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sušênje in žarjênje do konstántne máse -a -- -a -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Uporaba vejice pri predlogih »od ... do« pri naštevanju

V naboru že odgovorjenih vprašanj mi ni uspelo najti razlage, kako je z vejico, kadar pri naštevanju uporabljamo od ... do.

Primer:

Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije do digitalne humanistike.

ali

Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije, do digitalne humanistike.

Ali se pred do zapiše vejico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

upravíčenec do pokojníne -nca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

v odnôsu do predl. zv.
z rodilnikom za izražanje omejitve, izhodišča pri opredeljevanju
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

v razmérju do predl. zv.
GLEJ SINONIM: v odnosu do

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zveza predlogov »od« in »do«

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zvezi »do kam« in »do kod«

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 268