gôra -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore;
luna se je dvigala izza gore;
priti na goro;
sonce gre, zahaja za goro;
vas leži pod goro;
za gorami se bliska;
daljne, strme, visoke gore;
pobočje, višina, vrh gore;
razgled z gore;
jutranja zarja nad gorami;
velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora 3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode 4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov;
v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja;
ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gôra -e
ž izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja
SINONIMI:
knj.izroč. gorska vzpetina,
ekspr. očak,
knj.izroč. vrh1,
knj.izroč. vrhun,
knj.izroč. vršac GLEJ ŠE SINONIM: gozd,
velik,
veliko1,
veliko3,
vinogradGLEJ ŠE: daleč1,
zahajati,
zahajati,
zahajati,
zahajati,
zaiti,
zaiti,
joj2,
vzpetina SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst,
bíti [tàm] za devêtimi gorámi,
da bi gôre premíkal,
práva gôra,
premíkati gôre,
[samó, le] vŕh ledéne gôre,
[tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi],
vêlik kot gôra,
za devêto goró
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
góra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora [góra]
samostalnik ženskega spolagora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gora ž, F
28,
cisalpina Gallia, na leti ſtrani teh viſſokih
gúr;
mons, gorra;
montes ardui, planine, ſtarme
gorré;
montium itinera, po
gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na
gorrah;
supercilium montis, gorrè ſleime;
radices montis, pod hribom, kir
gorra ṡazhne;
transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali
gurrè;
transmontanus, -a, -um, is prég
gorrè;
vertex montis, verh
gorrè;
vinearia mons, vinṡka
gorra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora -e ž gora:
njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd:
bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora sam. ž ♦ P: 34 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gôra -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gôra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gôra -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gora ► ˈgoːra ˈgȯrẹː ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Babna GoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [bábna gôra], rodilnik [bábne gôre]
BESEDOTVORJE: Babnogorec in Babenčan, Babnogorka in Babenčanka, Babnogorčev in Babenčanov, Babnogorkin in Babenčankin, babnogorski in babenski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Črna goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [čə̀rna gôra], rodilnik [čə̀rne gôre]
BESEDOTVORJE: Črnogorec, Črnogorka, Črnogorčev, Črnogorkin, črnogorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Čŕna gôra -e -e ž, zem. i. (ŕ ó) |republika v ZRJ|: v ~i ~ičrnogórski -a -o (ọ̑)Črnogórec -rca m s -em preb. i. (ọ̑)Črnogórka -e ž, preb. i. (ọ̑)Črnogórčev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Donáčka gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) |slovenska gora|: na ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Frúška gôra -e -e ž, zem. i. (ȗ ó) |hribovje v ZRJ|: na ~i ~ifruškogôrski -a -o (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Ílova gôra -e -e ž, stvar. i. (í ó) |Kozinova simfonija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Izvor frazema »križana gora«Želel bi poznati izvor poznanega slovenskega vzklika Križana gora!
križana gora, je to mogočekrižana gora, kaj pa je to
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kamienna GóraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [kamjéna gúra], rodilnik [kamjéne gúre]
BESEDOTVORJE: Kamiennogórčan, Kamiennogórčanka, Kamiennogórčanov, Kamiennogórčankin, kamiennogórski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kranjska GoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu športna prireditev v Kranjski Gori
v prenesenem pomenu športni klub iz Kranjske Gore
IZGOVOR: [kránʼska gôra], rodilnik [kránʼske gôre]
BESEDOTVORJE: Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka, Kranjskogorčanov, Kranjskogorčankin, kranjskogorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kránjska Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) v ~i ~ikranjskogórski -a -o (ọ̑)Kranjskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)Kranjskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ledéna gôra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ledéna gôra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Limbarska gora [lȋmbarska góra]
samostalniška zveza ženskega spolakranjska božja pot Limbarska gora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Magdalénska gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |arheološko najdišče na Dolenjskem|: na ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Mala Ilova GoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [mála ílova gôra], rodilnik [mále ílove gôre]
BESEDOTVORJE: Maloilovogorčan in Maloilovec in Ilovec, Maloilovogorčanka in Maloilovka in Ilovka, Maloilovogorčanov in Maloilovčev in Ilovčev, Maloilovogorčankin in Maloilovkin in Ilovkin, maloilovogorski in maloilovski in ilovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mízasta gôra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mízasta gôra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Mrzla goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mə̀rzla gôra], rodilnik [mə̀rzle gôre]
BESEDOTVORJE: mrzlogorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Olejska gora gl. gora, olejski ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Olikova gora gl. gora, olikov ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Oliska gora gl. gora, oliski ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Olska gora gl. gora, oljski ♦ P: 4 (DPa 1576, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podmôrska gôra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška GoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [prostovól’no gasílsko drúštvo šentúrška gôra], rodilnik [prostovól’nega gasílskega drúštva šentúrška gôra]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Ptújska Gôra -e -e ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~iptujskogórski -a -o (ọ̑)Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sládka Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) na ~i ~isladkogórski -a -o (ọ̑)Sladkogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)Sladkogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sprememba naglasa – »gôra« – »visokogórje«Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôra – visokogórje)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~istarogórski -a -o (ọ́)Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́)Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Svéta gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ó) |vzpetina pri Novi Gorici|: na ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~išenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú)Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ)Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ȋ ó) na ~i ~išentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó)Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ)Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Šmarjétna gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |gora pri Kranju|: na ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Šmarna goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [šmárna gôra], rodilnik [šmárne gôre]
BESEDOTVORJE: šmarnogorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~išmarnogórski -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Trška goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [tə̀rška gôra], rodilnik [tə̀rške gôre]
BESEDOTVORJE: trškogorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Tŕška gôra -e -e ž, zem. i. (ȓ ó) |vzpetina pri Novem mestu|: na ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Tr̀ška góra -e -e ž Trška gora: Za'seni ji: vſze Trshke goré, ino Lüblánſzke dolé SIZ 1807, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Uršlja goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [úršlja gôra], rodilnik [úršlje gôre]
BESEDOTVORJE: uršljegorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Velika začetnica pri imenih držav: »Črna gora« in »Burkina Faso«Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~ivinskogórski -a -o (ọ̑)Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Višnja GoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ivančna Gorica
IZGOVOR: [víšnja gôra], rodilnik [víšnje gôre]
BESEDOTVORJE: Višnjegorčan in Višnjan, Višnjegorčanka in Višnjanka, Višnjegorčanov in Višnjanov, Višnjegorčankin in Višnjankin, višnjegorski in višnjanski in višenjski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Víšnja Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v ~i ~ivišnjegórski -a -o in višnjánski -a -o (ọ̑; ȃ)Višnjegórčan -a in Višnjàn -ána in Višnján -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)Višnjegórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Višnja Gora [vīšnja góra]
samostalniška zveza ženskega spoladolenjsko mesto Višnja Gora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Víšnja Góra – glej vȋšnji
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vulkánska gôra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Zakaj gora »Fudži« ni »Fudžijama« ali »Fudžisan«?Zakaj ima pravopis iztočnici Fudžijama in Fudžisan, če se gori reče Fuji? Ali bi morali ime Fuji zapisati Fudži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice
Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Zielona GóraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [želóna gúra], rodilnik [želóne gúre]
BESEDOTVORJE: Zielonogórčan, Zielonogórčanka, Zielonogórčanov, Zielonogórčankin, zielonogórski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Žička goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [žíčka gôra], rodilnik [žíčke gôre]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Žumberška goraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [žúmberška gôra], rodilnik [žúmberške gôre]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.