hósta -e ž (ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hósta -e ž (ọ̑) star. gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hósta -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

họ̑sta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hosta [họ̑sta] samostalnik ženskega spola

gosto grmovje, z gostim grmovjem porasel svet; goščava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hosta samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hosta sam. ž ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hosta ž

• geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.