lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● 
um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ 
agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lês2 prisl. (é)
1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi
2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

léstudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lês2 velel. medm. (é) pokr. na levo: liska, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lésm
snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmovpojmovnik
SINONIMI:
lesna snov, lesnina, redk. lesovina
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik stoječi les

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

lés Frazemi s sestavino lés:
bíti [málo] čez lés, [málo] čez lés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lẹ̑s lesȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les [lẹ̑s] samostalnik moškega spola
  1. les
  2. gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

les mF46, callo, -oniszokla, s'léſſa; centrumſréduſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni; ex lignois leſſa; laureus, -a, -umlorberṡki, is lorberṡkiga liſſá; lignarius, -a, -umkar k'leſſu ſliſhi; lignatorkateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; lignosus, -a, -umdarvèn, terd kakòr leis, leſſu glyh; lignumleis, polénu, hlod, povirik, krepel, drivú; thryps, -pisen v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vitis luxuriansterta, na kateri je prevezh liſſá, ali groṡdja; xylophagus, -gien zherv v'leiſsi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les -a m les: slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs im. ed., ſrebru, inu shkerlat ǀ kameine, inu lejſſ im. ed. tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga leſſa rod. ed. ǀ leſſà rod. ed., inu kamejna v' desheli nemanka ǀ s'frishniga lejſà rod. ed. je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ Iſak je bil poſtaulen na butaro tiga liſſa rod. ed., kir je imel offran biti ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs tož. ed. sa tempel sekali ǀ Na leſſu mest. ed., v' tem kir Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne poſtavi (cedrov) les iz (hriba) Libana les libanonske cedre: krish je bil od lejſſa is libana rod. ed. ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. → Liban

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les sam. m ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés lesá m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés  m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés lesá m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés  m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

les

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lesˈlėːs ˈlėsaː m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés lesá samostalnik moškega spola
zemljevid
les
[cọ́ːkle sa ƀˈle] z ləsàː spọ́ːđa m̥ pa ˈwən [...] stẹ́ːsane

Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brézov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

búkov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ciklopórni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čez lés povdk. zv.
GLEJ SINONIM: čudaški

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

difúzno porózni lés -- -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

diskolorírani lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fosílni lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jávorov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jesénov lés -ega lesá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

káčji lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kaméni lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kásni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kompresíjski lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kraljévski lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

leopárdski lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lés gvajákovca lesá -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

limónski lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

masívni lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mêhki lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mêhki lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

natézni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obróčasto porózni lés -- -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okamnéli lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okremenéli lés -ega lesá m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okremenjêni lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

opalizírani lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

polétni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pôlni lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pomladánski lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pôzni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

premógasti lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ráni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

raztréseno porózni lés -- -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

reakcíjski lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Rešeno drevo, rešeni les
Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

róžnati lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

róžni lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

silificírani lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stísnjeni lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ténzijski lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tláčni lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tŕdi lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tŕdi lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

upógnjeni lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vênčasto porózni lés -- -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zébrasti lés -ega -á ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zgódnji lés -ega -á m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zoglenéli lés -ega lesá m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

želvovínasti lés -ega -á m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 74