magári člen. (ȃ) pog. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči;
za tako sliko dam magari pet tisoč evrov tudi, celo;
čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »Ali bi ga požirek?« »Magari.« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magári1 podr. dop. vez. (ȃ) neknj. ljud. čeprav: To bom prodal, ~ z izgubo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magári vez.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
magȃri člen. in vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magari
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magari člen.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
magari ► maˈgaːrė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.