akulturácija -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
albanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [albánski]
ZVEZE: albanski lek
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
AvstrijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Avstrija
IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]
BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
avstrijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [au̯stríjski]
ZVEZE: avstrijski šiling
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
avtohtóna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Banatsko hribovjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [banátsko hribôu̯je], rodilnik [banátskega hribôu̯ja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
belskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bélski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
benéškoslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica;
beneškoslovenska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bošnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Bošnjake: bošnjaška manjšina;
bošnjaška stranka;
bošnjaško prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
CimberPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik nemške jezikovne manjšine v severni Italiji
v množini Cimbri nemška jezikovna manjšina v severni Italiji
IZGOVOR: [címbər], rodilnik [címbra]
BESEDOTVORJE: Cimber, Cimbrinja, Cimbrov, Cimbrinjin, cimbrski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Cimbri ali Kimbri?
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Dolnja LužicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dólnja lúžica], rodilnik [dólnje lúžice]
BESEDOTVORJE: Dolnjelužičan, Dolnjelužičanka, Dolnjelužičanov, Dolnjelužičankin, dolnjelužiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étničen -čna -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina;
etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija / etnično čiščenje načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupinétnično prisl.:
etnično enotna, neenotna država
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étničen -čna -o (ẹ́) narodnosten: obravnavati ~e problemeétnični -a -o (ẹ́) ~a manjšinaétničnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étnična manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Furlanija – Julijska krajinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [furlaníja – júlijska krájina], rodilnik [furlaníje – júlijske krájine]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
GoricaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [goríca], rodilnik [goríce]
BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
intêrna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jezikôvna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
KoroškoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severni Sloveniji
IZGOVOR: [koróško], rodilnik [koróškega]
BESEDOTVORJE: Korošec, Korošica, Koroščev, Korošičin, koroški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kultúrna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kúrdski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Kurde: kurdski jezik;
kurdski upornik, voditelj;
kurdska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kurdskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kúrtski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lóčeni -a -o
prid. ki ni več skupaj s čim drugim SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
lojálnost -i ž (ȃ) 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost;
zanesti se na lojalnost državljanov;
lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor;
njegova lojalnost in čut tovarištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lužiškosrbskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [lúžiškosə̀rpski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
madžarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [madžárski]
ZVEZE: madžarski forint
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mȃnjši -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjšína -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina;
sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino;
slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem;
kulturna dejavnost narodne manjšine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjšína -e ž (í) biti v ~i; narodna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjšína -e
ž manjši del kake skupnosti, celote SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjšína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mátični národ -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
menjševīk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
minoritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
minoritéta -e ž (ẹ̑) neobč. ~ v parlamentu manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nacionálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nar.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národen -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod:a) njihov narodni obstoj je ogrožen;
narodne meje;
narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju;
narodni praznik;
voditi narodno politiko;
boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini;
narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda;
narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice;
narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje;
narodna manjšina;
narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskemnárodno prisl.:
narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden|národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnostnárodno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národna manjšína -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národnost -i ž (á) 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest// knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji;
narodi in narodnosti 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti;
ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národnost -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národnosten -tna -o prid.(á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.:
narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
národnosten -tna -o (á)národnostni -a -o (á) ~a nasprotja; ~a manjšina narodna manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèavtohtóna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèteritoriálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
óšpice Frazemi s sestavino óšpice:
dobíti óšpice,
dobívati óšpice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
parlamentárna manjšína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
parlamentárna opozícija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
pések v očí,
sípati kómu pések v očí,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vréči kómu pések v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
RakhinePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [rakájn], rodilnik [rakájna]
BESEDOTVORJE: Rakhinčan, Rakhinčanka, Rakhinčanov, Rakhinčankin, rakhinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
regionálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
RohingaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: prebivalsko ime
muslimanska manjšina v Mjanmaru
IZGOVOR: [rohínga], rodilnik [rohínga]
BESEDOTVORJE: Rohingejec in Rohinga, Rohingejka, Rohingejčev, Rohingejkin, rohingejski in rohinški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
slovénska manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa],
pobírati smétano,
pobráti [vsò] smétano,
posnéti smétano,
zbrála se je smétana [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Spodnja LužicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [spódnja lúžica], rodilnik [spódnje lúžice]
BESEDOTVORJE: Spodnjelužičan, Spodnjelužičanka, Spodnjelužičanov, Spodnjelužičankin, spodnjelužiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
struktúrna asimilácija -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
SudetiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina ob češko-nemški meji
IZGOVOR: [sudéti], rodilnik [sudétou̯]
BESEDOTVORJE: Sudet, Sudetinja, Sudetov, Sudetinjin, sudetski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tamilskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [tamílski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
teritoriálna manjšína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tutsijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [tútsijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Udine ali Videm?V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma.
Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež.
Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Videmska pokrajinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj pokrajina v Furlaniji – Julijski krajini
IZGOVOR: [vídəmska pokrájina], rodilnik [vídəmske pokrájine] tudi [vídəmska pokrajína], rodilnik [vídəmske pokrajíne]
BESEDOTVORJE: Videmčan, Videmčanka, Videmčanov, Videmčankin, videmskopokrajinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnikeZanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.