máti mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á)
1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati
// ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / biološka, nadomestna mati; nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere
// (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentska mati; partizanska mati
5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica
6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš
● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči
♦ rel. Mati božja mati Jezusa Kristusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti mátere ž -i máter -i -jo člov. (á) skrbna ~; stara ~; ~ prednica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti mátere ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

mátimáteresamostalnik ženskega spola

1. tudi v prenesenem pomenu ženska oseba v razmerju do svojega otroka

   • mati koga
   • , mati kdo/kaj
2. stanovski, poklicni položaj

   • mati kdo/kaj
3. izvor česa

   • mati česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati je sestavina izrazov

Kakršna mati, takšna hči, Previdnost je mati modrosti

V VARIANTI IZRAZOV: Narava je največji umetnik

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti mátere ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.-C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.-C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

màti mátere ž
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati [máti mátere] samostalnik ženskega spola

mati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mati ž, F22, abavia, Babize mati, prebabiza [str. 236a ]; abávia, -ae, Babize mati, prebabiza [str. 10b ]; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; bimater, dvakrat mati; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; frater germanus, brat po ozhetu inu materi; frater uterinus, brat po materi; genitrix, Rodniza, porodniza, mati; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; mater, mati [str. 133a ]; mater, Mati [str. 236a ]; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; matricida, -ae, kateri mater vbye; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; parens, ozha, ali Mati; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres matere; socrus magna, taṡzhe mati; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati -tere ž mati: eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati im. ed. gredo pozhjvat ǀ kakor ena Matti im. ed. lubi ſuoje edinu deteze ǀ ſo saupali v'proshno suoje mattere rod. ed. ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater rod. ed./mn. vſe karkuli morio ǀ ſvoy Materi daj. ed. je bil puſtil trebuh resprati ǀ Bug je letu sapovedal Ozhetu, inu Matteri daj. ed. ſturiti ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi Mateti daj. ed. je napruti shal ǀ Bo una hzhi pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater tož. ed. ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter tož. ed. kejkej proſsil ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala, inu ti dekliza per tvoji Materi mest. ed. ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo or. ed. red ǀ sestra s'sestro, ſyn s'materio or. ed. ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi ǀ matere im. mn. suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ ah neuſmilene takushne mattere im. mn., katere taku poſsabio na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih Mater rod. mn. ſo bily rojeni ǀ kulikain takushnih neusmilenih ozhet, inu matter rod. mn. ſe najde ǀ Angely Matteram daj. mn. ſo bily osnanili nyh porod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati -ere samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati sam. ž ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti mátere ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

máti mátere ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati

• 1/104 (mati) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/119 (mačeha) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/127 (tašča) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• 1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/119 (mačeha) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/119 (mačeha) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati ž

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mati ► ˈmaːtė ˈmaːtere ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drúžba máti -e mátere ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drúžba máti -e mátere ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Kako je prav: mati »Terezija« ali mati »Tereza«

V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kraljica kraljice samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Mati Božja Matere Božje samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Máti bôžja Mátere -e ž, oseb. i. (á ó) ver. |Kristusova mati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Mati dobrega sveta Matere dobrega sveta samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nazarenjska mati

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

písana máti – glej písan

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pisana mati [písana máti] samostalniška zveza ženskega spola

mačeha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stara mati

• 1/110 (stara mati) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Terezija Terezije samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Zemlja Mati Zemlje Matere samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.