mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést] jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrést -a m (ẹ̑) 1. zool. jajca dvoživk v kepah, vrvicah ali posamezno odložena v vodo: mrest ob bregu / žabji mrest 2. glagolnik od mrestiti se:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrést -a m (ẹ̑) žabji ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrẹ̑st -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrẹ̑st, -ȋ, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Bilje-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrẹ̑st, m. die Brunft der Katzen, kajk.-Valj. (Rad), Cv.; — žabji m., der Froschlaich, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrest žabji mrest gl.
krak
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.