ôče -éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) 1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom;
ima še očeta in mater;
ubogati očeta;
dober, skrben oče;
dragi, ljubi oče;
materin oče;
skrbi zanj kot pravi oče požrtvovalno / po očetu so si v sorodu / ekspr. svojim učencem je bil drugi oče / kot nagovor počakaj, oče // moški, ki ima otroka: je oče dveh otrok; postal je oče / domnevni oče; družinski oče; biološki, nadomestni oče; nezakonski oče ki ob rojstvu otroka ni poročen z otrokovo materjo// (živalski) samec, ki ima mladiča: oče konja / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik 2. v zvezi stari oče oče očeta ali matere: varuje ga stari oče;
obiskati starega očeta // nav. mn., ekspr. prednik: naši očetje so živeli tu; zavreči vero očetov 3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja: sosedov oče so mi to povedali;
hišni oče;
oče župan 4. član samostanskega reda, ki je duhovnik: častiti očetje so se zbrali / očetje frančiškani / kot pristavek k imenu oče [o.] Marko Pohlin // rel. naslov za duhovnika: oče spovednik 5. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: je oče eksistencialistične filozofije;
oče lirike / prav oni so očetje vsega gorja povzročitelji / duhovni oče vstaje
● ekspr. lahko bi ji bil oče v primeri z njo je star; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ekspr. fant je cel, izrezan oče zelo mu je podoben; star. duhovni oče duhovnik; krušni oče očim; ekspr. mestni očetje člani mestne uprave; ekspr. oče naroda moški, navadno starejši, ki med ljudmi zaradi svojih zaslug velja za voditelja naroda; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. beli očetje red, ki se ukvarja z misijonskim delom v Afriki; cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; koncilski oče kardinal, škof, vrhovni redovni predstojnik kot zakoniti odločujoči udeleženec na koncilu; nebeški Oče Bog; sveti oče papež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
očePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog očeta samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [ôče], rodilnik [očéta]
BESEDOTVORJE: očetov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Ôče -éta m, oseb. i. (ó ẹ́) ver. Bog Oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ôče -éta
m1.
moški v odnosu do svojega otrokaSINONIMI:
ata,
nar. ajtek,
nar. ate,
nar. atej,
ljubk. atek,
ljubk. ati,
nar. čača,
ekspr. družinski poglavar,
ekspr. glava družine,
star. oča,
ljubk. oči,
ljubk. očka1,
star. otec,
star. pači,
star. papa1,
star. papaček,
star. papači,
knj.izroč. roditelj,
knj.izroč. rodnik,
slabš. stari1,
neknj. pog. tastari,
ljubk. tata,
ljubk. tati 2.
član samostanskega reda, ki je duhovnik; kot pristavek k imenu tega člana GLEJ ŠE SINONIM: prednikGLEJ ŠE: ded,
duhovnik,
očim,
papež,
podoben2,
podoben2,
posvojitelj,
utemeljitelj,
utemeljitelj,
podoben2,
podoben2,
prednik,
duhovnik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
ôče-étasamostalnik moškega spolatudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka
začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ôče Frazemi s sestavino ôče:
bíti právi sín svôjega očéta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
óče očẹ́ta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče [očȅ očẹ́ta]
samostalnik moškega spolaoče
PRIMERJAJ: oča, očič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče samostalnik moškega spolaPRIMERJAJ: oča
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
oče prim. oča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče -ta m oče:
nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ôče očéta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
očeGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče gl. oča, tata
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče gl.
oča, pater
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Bog OčePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Boga Očeta samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [bók ôče], rodilnik [bogá očéta]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oče naš gl. očenaš ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stari oče
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.