opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca] 1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: ↑opraševati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
opraševálec -lca [opraševau̯ca in opraševalca] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja;
pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
opraševálec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȃ) ~ cvetjaopraševálka -e [u̯k] ž (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
opraševálec -lca m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
opraševálec -lca m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.