Tiskanje

areč [arẹ̑č arečȋ] samostalnik ženskega spola

vzrok, izvor

PRIMERJAJ: arečiti, uržoh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arh.. [poudarjeno árh] varianta predp. arhe.., arhi.. pred samoglasniki |prvi, pra..| arhángel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arhe.. predp., pred samoglasniki varianta arh.. |prvi, pra..| arhegónij, arhetíp; arhángel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arheo.. prvi del podr. zlož. |(pra)star, prvoten| arheológ, arheozóik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

arhi.. [poudarjeno árhi] predp.; pred samoglasniki tudi varianta arh.. |prvi, pra..| arhidiákon, arhiepískop, arhipelág; arhángel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

címper -pra m (í)
pog. ostrešje: na hišo so dali nov cimper

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

címper -pra m (í) neknj. ljud. ostrešje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

címper -pra m

GLEJ SINONIM: ostrešje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

címpər, -pra, m. 1) der Dachstuhl; — 2) ein hölzernes Gebäude; — prim. bav. cimber, ein hölzernes Gebäude, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cìmper -pra m
1. lesena stavba: na kom czejli ete czimper ſztoji KŠ 1754, 5b
2. ostrešje: i kázali ſzo nyemi czimper te czérkvi KŠ 1771, 79; leis za cimper BJ 1886, 30; sztojijo vküpnalücsani cimpri KOJ 1845, 39; pren. lejpi ſzvejta czimper BKM 1789, 280; na düsni czimper KAJ 1848, 133; cimper szvoji gnêzd KAJ 1870, 26; potrejbna k-cimpri szvejta KOJ 1845, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cimper -pra m 1. tesanje: govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša: kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cimper -pra samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cimper -pra (cimper, cimpar) samostalnik moškega spola

1. navadno lesen objekt s stenami in streho, ki nudi zavetje; SODOBNA USTREZNICA: (lesena) zgradba

1.1 gradnja takega objekta

1.2 leseno nosilno ogrodje za streho zgradbe; SODOBNA USTREZNICA: ostrešje

2. navadno v zvezi z nebeski kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cimper ► ˈciːmper -pra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cíper -pra m (ī)
bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ciper

Predlog

Cipra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Ciper

otoška država v Sredozemskem morju

IZGOVOR: [cípər], rodilnik [cípra]

BESEDOTVORJE: Ciprčan, Ciprčanka, Ciprčanov, Ciprčankin, ciprski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cíper -pra m (í; ȋ) rastl. ciprje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Cíper -pra m, zem. i. (í) |otoška država v Sredozemskem morju|: na ~u
cíprski -a -o (í)
Cíprčan -a m, preb. i. (í)
Cíprčanka -e ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cȋpər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

còmper -pra m čar, čaranje: Csi je bilou, czomper KM 1783, 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Cooper -pra [kúpər] m, oseb. i. (ú) |ameriški filmski igralec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cóper -pra m (ọ̑)
pog. čar, čarovnija: pozna vseh vrst stare copre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cóper -pra m, pojm. (ọ̑) neknj. ljud. čar, čarovnija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cóper -pra m

GLEJ SINONIM: čarovnija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

coper -pra (cuper, coper) samostalnik moškega spola

1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija

2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol

1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati

1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo

FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Deljenje besede »približno«

Vprašanje: Kako delimo besedo približno: pribli-žno ali približ-no?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Dnéper -pra m, zem. i. (ẹ́) |ukrajinska reka|
dnéprski -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol

1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti

2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

évrosúper -pra in -ja m (ẹ̑-ȗ)
visokooktanski bencin po evropskih standardih: liter najbolje prodajanega evrosupra je navadno dražji od litra dizla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gipskeuper -pra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

képer -pra m (ẹ́)
tekst. vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkati v kepru
// bombažna, svilena, volnena tkanina v tej vezavi: hlače iz rjavega kepra; keper za obleko, podlogo; v prid. rabi: keper trak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

képer -pra m, snov. (ẹ́) |tkanina|; pojm. tkati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

képer -pra m

tekst. tkanina, navadno volnena, v keprovi vezavi

SINONIMI:

tekst. cirkas

GLEJ ŠE: vezava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

keuper -pra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kóper tudi kôper -pra m (ọ́; ó)
vrtn. enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z nitasto deljenimi listi in rumenimi cveti v kobulih, Anethum graveolens: sesekljati koper; začiniti kumarice, omako s koprom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

koper

Predlog

kopra samostalnik moškega spola

začimbna rastlina

IZGOVOR: [kópər], rodilnik [kópra] in [kôpər], rodilnik [kôpra]

PRIMERJAJ: Koper

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Koper

Predlog

Kopra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Sloveniji

IZGOVOR: [kópər], rodilnik [kópra]

BESEDOTVORJE: Koprčan, Koprčanka, Koprčanov, Koprčankin, koprski

PRIMERJAJ: koper, Luka Koper

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kóper -pra in kôper -pra m (ọ́; ó) |začimbna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kóper -pra m, zem. i. (ọ́) v ~u
kóprski -a -o (ọ́)
Kóprčan -a m, preb. i. (ọ́)
Kóprčanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kọ́per -pra m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.-Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.-C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj-Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kòper -pra m kamilica: deſzetinijete meticzo i koper KŠ 1771, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pápər 2., -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

péper, -pra, m. = poper, der Pfeffer, Cig.; turški p., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

peper -pra samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pôper -pra m (ó)
posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra
● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarja
♦ bot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pôper -pra m, snov. (ó) dodati jedi ~; števn. nekaj ~ov v juhi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pôper -pra m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

celi poper

GLEJ ŠE: denar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

póper -pra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pópər, -pra, m. der Pfeffer; suh kot poper, zaundürr, Cig.; črni p., der Mohrenpfeffer; beli p., der weiße Pfeffer; turški p., spanischer Pfeffer (Paprika); divji ali volčji p., der Kellerhals, der Seidelbast (daphne mezereum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prȃ- predpona,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pra-, praef. (adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prá.. predp. obr. (ȃ) |zelo daven| prádéd, práfára, prámáti, práprádéd, prázgodovína; prádáven, práslovánski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prá... predpona v sestavljenkah (ȃ)
za izražanje
a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva
b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski
c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prȃdẹ̑d – glej dẹ̑d, prȃ-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prȃgȍzd – glej gȍzd, prȃ-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pràj tudi prá prisl.
1. baje: sze je tô'zila materi, kâ je, prá, hrána jáko zbo'zna KAJ 1870, 44
2. je rekel: nego csákajo obecsanye Ocsé, ſtero ſzte, praj, csüli od méne KŠ 1771, 341; ocsa! praj, hodte hitro vu ográdecz KM 1790, 38
3. pravijo: Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; Eto ſzo praj za ké ſzam mrtev bio SŠ 1796, 8; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prȃvi -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pre- predpona,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prejveliki pridevnik

pra-

GLEJ: preveliki

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

preveliki (prejveliki) pridevnik

pra-

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pri predl. z mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pro-1 predpona,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prodáti -ám dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pr̀peo -pra tudi pr̀pel -a m
1. poper: Piper Prpeo KMS 1780, A8; Bors; prpel KOJ 1833, 158
2. paprika: erdécsi prpel vnogo je prineseno AI 1875, br. 1, 8; erdécsi prpeo letosnyi pôv po centi 25–35 frt. AI 1875, kaz. br. 8; ár je v Radgonyo sla po prpeo SIZ 1807, 30; Erdéči prpeo (a paprika) má AI 1878, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pȓvi -a štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ráskav -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Sklanjanje samostalnika »ljudje«

Kako sklanjamo samostalnik ljudje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Slovenjenje krajevnih imen: splošno

Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

spòrar -a m ključavničar: Jánoski je ocsa pravo, kâ tam prâ szporar sztoji KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stípər, -pra, m. = stipor, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

súper1 -ja tudi -pra m (ȗ)
pog. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

súper1 -ja tudi súper -pra m, prva oblika s -em snov. (ȗ; ȗ) teh. žarg. visokooktanski bencin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

úržah -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

véper -pra m (ẹ́)
knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra
// divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

véper -pra m živ. (ẹ́) neobč. divji merjasec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

véper -pra m

GLEJ ŠE: merjasec, prašič

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

vẹ́per -pra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vę̑pər, -pra, m. der Eber (sus aper), Erj. (Ž.), Jurč. (Tug.); — po drugih slov. jezikih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vnūk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.