vólga -e ž (ọ̑)
tip ruskega osebnega avtomobila, izdelanega v mestu Gorki: peljati se v volgi, z volgo; volga in moskvič
tip ruskega osebnega avtomobila, izdelanega v mestu Gorki: peljati se v volgi, z volgo; volga in moskvič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Vólga -e ž, zem. i. (ọ̑) |ruska reka|
vólški -a -o (ọ̑)
vólški -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Volga [
] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolaruska reka Volga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
volga (volga, vovga) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vovga samostalnik ženskega spola
žolna
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.