čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.-Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Gorjánci -ev m mn., zem. i. (ȃ) |slovensko hribovje|: na ~ih
gorjánški -a -o (ȃ)
Gorjánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Gorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gorjánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gorjánec -nca m (ā)
kdor živi v hribih ali je doma s hribov: gorjanci in nižinci / slabš. čisto navaden zarobljen gorjanec je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Grúda Poljánske gôre -e -- -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Narív Zvéčanj-Metlíka -a -- m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

nižínec -nca m (ȋ)
kdor živi v nižini ali je doma iz nižine: gorjanci in nižinci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pogórje pogórja samostalnik srednjega spola [pogórje] ETIMOLOGIJA: iz po gorah
prèddínarsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Število zadetkov: 10