bába -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babast [bábast]
pridevniktak kot pri starih ženskah; babji
PRIMERJAJ: babji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bàbinski -a -o prid. babji: Szveczke i babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babišni -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. neformalno, slabšalno ženski 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost;
babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
● slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje2. nemožat, strahopeten: babje vedenje;
ta človek je babjega srca
♦ meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji -a -e
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
bȃbji – glej bába
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft (zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji -a -e prid. babji: Bábja kokoš KAJ 1870, 145; od bábjevere AIP 1876, br. 8, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babji [bȃbji]
pridevniktak kot pri stari ženski; babji
PRIMERJAJ: babast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babji pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
babji prid., imber grandinis, deṡh s'tozho, ali
babja ſúl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babji
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babji prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji mlín -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Babji zobPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bábji zóp], rodilnik [bábjega zóba]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bábji zób -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) |gora nad Savo Bohinjko|: na ~em ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábnji -a -e prid. babji: Bábnye vöre lüdjé stimajo, da mrtvi nazá domou hodijo KOJ 1845, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bȃbski, adj. = babji, Trub.-Mik.; babske basni, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babski -a -o pridevnik1. slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji 2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
drèk Frazemi s sestavino drèk:
bíti do góbca v dréku,
bíti do kolén v dréku,
bíti do úst v dréku,
bíti do vratú v dréku,
bíti v dréku,
bíti za èn drèk,
ísti drèk,
pustíti kóga v dréku,
státi v dréku,
za èn drèk,
znájti se v dréku,
živéti v dréku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grêgor -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grêgor -ôrja m z -em člov. (é ó) slabš. babji ~ |ženskar|gregôrjev -a -o (ó) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
klèk 2., kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
márenj -rnja m (á) 1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina: ne verjemi tem marnjem;
to so babji marnji;
prazni marnji 2. nar. koroško jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mlín -a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin;
popraviti mlin;
nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin;
mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.-Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.-C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pǫ̑pək, -pka, m. 1) die Knospe, das Auge (an Bäumen, Reben u. dgl.); popke delati, knospen; trto na tri popke obrezati, Z.; s popkom cepiti, äugeln, oculieren, M., Pirc; plodni p.; die Fruchtknospe, das Fruchtauge, Cig.; — 2) der Nabel; p. zavezati, die Nabelschnur unterbinden, Cig.; — 3) babji p., der Bovist (lycoperdon bovista), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.-M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.-C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sêjem1 -jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem;
sejmi so bili tam ob sredah;
iti na sejem;
kupiti na sejmu;
letni, tedenski sejem;
novoletni sejem;
v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem
● ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet// prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. (Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent (adj.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
trẹ́buh, -úha, m. 1) der Bauch; trebuh me boli; iti s trebuhom za kruhom, sein Brod suchen gehen; — pl. trebuhi, die Kuttelflecke, M., C., (trebuhove) Rez.-C.; — 2) babji t., der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zób-ásamostalnik moškega spolatrd izrastek iz čejusti za grizenje
- zob koga/česa
- , zob za kaj
- , zob s čim
po obliki ali vlogi podoben del česa
- zob česa
- , zob za kaj
- , zob s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.