barba [bȃrba] samostalnik ženskega spola

barva

PRIMERJAJ: farba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

barbati [bȃrbati bȃrbam] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

barva [bārva] samostalnik ženskega spola

veslaška klop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

barzun [barzȗn] samostalnik moškega spola

škrlat

PRIMERJAJ: karmezin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

belina [belína] samostalnik ženskega spola

belina

PRIMERJAJ: belost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

belost [belọ̑st] samostalnik ženskega spola

belina

PRIMERJAJ: belina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

boja [bōja] samostalnik ženskega spola

barva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

broč [brȍč] samostalnik moškega spola

rastlina barvilni brošč, LATINSKO: Rubia tinctorum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

češulja [češúlja] samostalnik ženskega spola
  1. grozd
  2. rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: furmač, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

črnilo [črnílo] samostalnik srednjega spola
  1. sredstvo za pisanje; črnilo
  2. čevljarsko črno barvilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

črnilo -a (črnilu) samostalnik srednjega spola
1. črno barvilo; SODOBNA USTREZNICA: črnilo
2. navadno tekoča snov za pisanje črne barve; SODOBNA USTREZNICA: črnilo
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

črniti [črnīti čŕnim] nedovršni glagol

delati kaj črno; črniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

fȃrba, f., pogl. barva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

fárba -e ž barva: Kože fárba je erjávoreména AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farba [fȃrba] samostalnik ženskega spola

barva

PRIMERJAJ: barba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farba -e ž barva: erdezha farba im. ed. bleda rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe rod. ed. ſe bò pokrila ǀ kaj s'ene farbe rod. ed. je liurea krajla Nebeſkiga ǀ Cameleontes, Kateri sledno farbo tož. ed. naſe vſame ǀ penſelz vſame, v'farbi mest. ed. omozhi ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo or. ed. ſo bò ogvantala ǀ s' farbo or. ed. te huale taku lepu je bil pershono Epheſtianovo smalal ǀ vſe farbe im. mn. zherne rataio, te tize mutaſte rataio pod farbo pod krinko: pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio ← srvnem. varwe ‛barva’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola
1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbanje [fȃrbanje] samostalnik srednjega spola

barvanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbar [fȃrbar] samostalnik moškega spola

barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbar -ja samostalnik moškega spola
kdor čisti, barva, valja blago in oblačila
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbarica [fȃrbarica] samostalnik ženskega spola

barvarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbarija [farbarȋja] samostalnik ženskega spola

barvarska obrt, barvarstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

farbati [fȃrbati] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

firnaž [fȋrnaž] samostalnik moškega spola

firnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

furmač [furmáč] samostalnik moškega spola

rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: češulja, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

furmačica [furmačícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina kapar z rdečim barvilom v koži; košeniljka, LATINSKO: Dactylopius coccus

PRIMERJAJ: karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

galič [gȃlič] samostalnik moškega spola

čevljarsko črno barvilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

galup [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

črnilo, črna barva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

grana [grāna] samostalnik ženskega spola

rdeče barvilo karmin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

gumigūt, m. neka smola in iz nje napravljena barva, das Gummigutt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kalnost [kálnost] (kolnost, kovnost) samostalnik ženskega spola

kalnost, tema

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kalup [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

črnilo

PRIMERJAJ: kaluzina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kaluzina [kaluzína] samostalnik ženskega spola

črnilo

PRIMERJAJ: kalup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

karmezin [karmezȋn] samostalnik moškega spola

škrlat

PRIMERJAJ: barzun

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

karmež [kārmež] samostalnik moškega spola

rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: češulja, furmač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kērmes, m. neka rdeča barva, der Kermes, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kotlovínast, adj. kupferartig: kotlovinasta barva, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lākmusov, adj. Lackmus-: lakmusov papir, Lackmuspapier, Cig. (T.); lakmusova barva, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lisa [lísa] samostalnik ženskega spola

lisa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lisec [lȋsǝc] samostalnik moškega spola
  1. ptica lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis
  2. žival z liso na čelu

PRIMERJAJ: lišček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lišček [lȋščǝk] samostalnik moškega spola
  1. ptica lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis
  2. žival z liso na čelu

PRIMERJAJ: lisec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lúščiti 1., -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

madež [mȃdež] samostalnik moškega spola

madež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

makavec [makȃvǝc] (makalec) samostalnik moškega spola

kdor barva, barvarnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

malati [mȃlati mȃlam] nedovršni glagol

slikati, barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

maroga [marọ́ga] samostalnik ženskega spola

lisa na koži, maroga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mavec [mȃvǝc] samostalnik moškega spola
  1. mavec
  2. belež, belilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.-M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

menika [ménika] samostalnik ženskega spola

iz svinčevega oksida narejena rdeča barva; minij

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ogra [ógra] ali [ọ̄gra] samostalnik ženskega spola

rumeno rjava barva; oker

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch (chem.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pičica [píčica] samostalnik ženskega spola

majhna pika; pičica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pika [píka] samostalnik ženskega spola
  1. pika, tj. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina
  2. ločilo pika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plavíčən, -čna, adj. Kornblumen-: plavȋčna barva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

podobovati [podobováti podobȗjem] nedovršni glagol
  1. oblikovati podobo, kip
  2. slikati z živimi barvami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

podsnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-: podsnovna barva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

półtən 1., -tna, adj. 1) Haut-, Fleisch-: pȏłtna barva, Cig., Žnid.; — 2) sinnlich, fleischlich: poltni razuzdanci, Navr. (Let.); — tudi: połtȃn, półtna, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

poživahníti, -ním, vb. pf. lebhaft machen: barva se poživahni, das Colorit wird gehoben, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

prežȋv, -žíva, adj. zu lebhaft; — überaus lebhaft; preživa barva, eine sehr grelle Farbe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

prstę̑n 1., adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rjàv, -áva, adj. 1) rostig, Mur.; železo je rjavo, Levst. (Rok.); — ŕjav (o žitu), Levst. (Rok.); — 2) braun; rjava barva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rjavec [rjȃvǝc] samostalnik moškega spola

rdečelasec, tj. moški z rdečimi lasmi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rjavka [rjȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. rdečelaska, tj. ženska z rdečimi lasmi
  2. neka močvirska raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rjavobradec [rjavobrȃdǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima rdečo brado; rdečebradec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sogọ̑rnik, m. der Angrenzer im Weingebirge, Cig., Jan., Rec.-Let., Dol.; der Mitwinzer, Mur., Cig.; Črnina se barva, Belina rumeni, Kdaj bova pa brala, Sogornik moj ti? Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

splahljìv, -iva, adj. abschießend: splahljiva barva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge (phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sumah [sūmah] samostalnik moškega spola
  1. neka rastlina, ki se uporablja kot rdeče barvilo, verjetno dišeči ruj, LATINSKO: Rhus coriaria
  2. menstruacija

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

škrlat [škrlȃt] samostalnik moškega spola

škrlat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tinta [tȋnta] samostalnik ženskega spola

tinta, črnilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ultramarīn, m. neka modra barva, das Ultramarin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vȃp, m. = barva, C., Jan. (H.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vodę́nka, f. 1) die Wasserbirne, Cig.; — 2) = vodena barva, die Wasserfarbe, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zamorec [zamọ̑rǝc] samostalnik moškega spola

zamorec, črnec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zamorkinja [zamọ̑rkinja] samostalnik ženskega spola

zamorka, črnka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. blass werden, erbleichen, Cig., Zora; lica so mu zbledela, Erj. (Izb. sp.); zbledela barva, eine blasse Farbe, Cig.; — (nam. vzb-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Število zadetkov: 94