béda -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo;
živeti v bedi;
bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
béda -e ž, pojm. (ẹ́) živeti v ~i; neobč. izjokati svojo ~o nesrečo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
béda -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
béda Frazemi s sestavino béda:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bẹ́da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Beda -a m osebno lastno ime
Beda:
Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Beda ČastitljiviPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [béda častitljívi], rodilnik [béde častitljívega] in [béda častítljivega]
ZVEZE: sveti/sv. Beda Častitljivi
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bẹ́den – glej bẹ́da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bẹ́dnik – glej bẹ́da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bédnost -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blíšč Frazemi s sestavino blíšč:
blíšč in béda [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezpomóčnost -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev;
dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga,
zádnja bríga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
častit -a prid. častit:
ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čŕča -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jézdec Frazemi s sestavino jézdec:
apokalíptični jézdeci,
[kot] jézdeci apokalípse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kričáti -ím nedov. (á í) 1. govoriti z močnim, rezkim glasom: otroci kričijo na dvorišču;
pijanec je kričal in mahal;
vsekrižem je kričalo;
glasno kričati / ekspr. kričati na vse grlo, na vse pretege zelo / ekspr. vran kriči nad poljem // izražati jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: kar naprej samo kriči; začel je divje, srdito kričati nanj; kriči kot blazen / ne kriči nad menoj // ekspr. glasno jokati: otrok že ves dan kriči / kričati od bolečin 2. ekspr. biti zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: s sten kričijo reklame / barva kriči
● ekspr. vse na njej je kričalo bila je zelo nenavadno oblečena// pojavljati se v visoki stopnji, v močni obliki: ta krivica kriči do neba / beda kar kriči v hiši 3. ekspr., v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: vse na njem kriči po maščevanju;
ta krutost kriči po kazni / zemlja kriči po dežju kričé :
kriče je priganjal živino
kričèč -éča -e:
kričeč je tekel po cesti; skupina kričečih ljudi; blago s kričečim vzorcem; kričeča krivica; kričeče reklame; prisl.: biti kričeče oblečen; kričeče rdeča barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mizêrija -e ž (é) pog., ekspr. revščina, beda: vojna je povzročila hudo mizerijo v deželi / moralna mizerija človeštva / pri vsej mizeriji je igralsko življenje zanimivo
● pog., ekspr. kar imajo na prodaj, je prava mizerija je zelo slabo, nekvalitetno// telesno ali duševno prizadet, slaboten človek: kakšna mizerija si / kot psovka pa straži, mizerija, saj nisi za drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mizêrija -e ž, pojm. (é) neknj. pog. ~ njegovega življenja revščina, beda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mizérija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nadloga [nadlọ̑ga]
samostalnik ženskega spolanesreča, beda, nadloga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nadložnost [nadlọ́žnost]
samostalnik ženskega spolanesreča, beda, nadložnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
navajen -a m navajen:
Balaam je bil navajen im. ed. m s'hudizham andlat ǀ Venerabilis Beda pishe od eniga kateri je bil navaien im. ed. m sa vſako beſsedo rezhi: hudizh me vſemi ǀ sakaj je nauajen im. ed. m opyanit se ǀ s' mladiga je bil navein im. ed. m imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu ǀ je bila navajena im. ed. ž po lepeh proſtorneh gradeh prangat ǀ Moja shena je nauajena im. ed. ž vſe napek ſturiti ǀ ona nej neuaiena im. ed. ž dellat ǀ neuprasheio kaj s'ene terme, inu nature je, inu kaku je neuajena im. ed. ž ǀ Tedaj nej vpanja de bi takorshni navajeni im. mn. m greshniki mogli isvelizheni biti ǀ vy kateri ſte navaieni im. mn. m li semlo gledat ǀ nihdar nej ſo bily navaienj im. mn. m hudizhu ſe super Stavit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nūja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
omrtvíčiti -im dov. (í ȋ) 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je omrtvičil noge;
z udarcem mu je omrtvičil roko
♦ med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: razmere so ga omrtvičile / beda je omrtvičila njegovo življenje; omrtvičiti voljo // ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni zameti so omrtvičili promet; omrtvičiti osvobodilno gibanje omrtvíčen -a -o:
omrtvičen del telesa; bil je ves omrtvičen od strahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
perspektíva Frazemi s sestavino perspektíva:
ptíčja perspektíva,
s ptíčje perspektíve,
z žábje perspektíve,
žábja perspektíva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
petnajst nepreg. štev. petnajst:
Beda pak perloshj, de lete lujtra ſo imele petnajſt tož. mn. shtabel (IV, 301) ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst tož. mn. taushent hudizhu (I/1, 57) ǀ od ſtu offertnijh pètnajſt tož. mn. ſe kumaj najde de bi ſe pravu sgrevali (II, 382)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pokvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili // skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje pokvéčen -a -o:
pokvečeni borovci; klobuk je bil moker in pokvečen; nos ima ves pokvečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
premágan -a -o (ȃ) ~e težave; biti ~premágani -ega m, člov. (ȃ) beda ~ihpremáganost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
premágati -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste;
premagati nasprotnike;
premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče;
radovednost ga je premagala, da je odprl pismo;
brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celotipremágati se
ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom
premágan -a -o:
prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
réva -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela;
pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more;
bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva;
dokazati moraš, da nisi reva;
prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve;
pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rẹ̑va -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
reva [rẹ̑va]
samostalnik ženskega spolarevščina, stiska, beda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt,
béla smŕt,
bíti na prágu smŕti,
bíti zapísan smŕti,
bléd kot smŕt,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
čŕna smŕt,
glédati smŕti v obràz,
glédati smŕti v očí,
hláden kot smŕt,
igráti na življênje in smŕt,
[kot] kónjska smŕt,
kúrja smŕt,
na življênje in smŕt,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
níhati med življênjem in smŕtjo,
poglédati smŕti v očí,
smŕt je pokosíla kóga,
spopádati se na življênje in smŕt,
v sénci smŕti,
viséti med življênjem in smŕtjo,
zapísan smŕti,
zréti smŕti v obràz,
zréti smŕti v očí,
življênje v sénci smŕti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
strẹ̑s -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
V. cit. krajšava osebno lastno ime
Častitljivi:
sakaj V: im. ed. m Beda pravi (I/1, 91) ǀ Kir ta V. im. ed. Beda pravi (I/2, 48) Krajšava stoji za srlat. atribut Bedi → Venerabilis iz lat. venerabilis ‛častitljiv, spoštovan’; → Beda.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Venerabilis nepreg. m osebno lastno ime
Častitljivi:
Venerabilis im. ed. Beda pishe od eniga kateri je bil navaien sa vſako beſsedo rezhi: hudizh me vſemi (I/1, 94) Srlat. atribut Bedi Venerabilis dobesedno pomeni ‛častitljiv, spoštovan’; → Beda, → V.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vodeničen -čna prid. vodeničen:
ondi je bil pred nym en vodenizhen im. ed. m zhlovik ǀ Nuna Amata, katera je bila vodenizhna im. ed. ž ǀ ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga tož. ed. m ži. na eno Sabbato perpelali ǀ kakor ty uodenizhnj im. mn. m ſe skuſi pyeio ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh rod. mn., merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Beda pergliha te nezhiſte tem vodenizhnom daj. mn. ǀ je osdravil vodenizhne tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vrȃg -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.