alergologíja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črkoválnik -a m (ȃ)
del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; pregledovalnik (1): slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik; Prepoznala je nekaj tipkarskih napak, ki so črkovalniku ušle, ker pač tudi napačno napisana beseda nekaj pomeni E (↑)črkováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

debalkanizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti neurejene, zlasti politične razmere, kakršne so (bile) značilne za Balkan: debalkanizirati Balkan; debalkanizirati odnose med državami; Beseda bi morala veljati še naprej, zvijačnost bo treba debalkanizirati E (↑)de… + tvor. od Balkán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

étnokoreologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o ljudskih plesih: Rezultati Ramovševega znanstvenega dela pomenijo v evropskem merilu vrhunski, doslej nedosežen prispevek na področju mednarodne etnokoreologije E ← agl. ethnochoreology, frc. ethnochoréologie iz ↑étno… + gr. horeía 'ples' + tvor. od lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

féminativ -a m (ẹ̑) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar E iz lat. fēmina 'ženska'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

igralnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: Po odprtju bo prvi igralni dan v sredo, 26. maja, igralnina bo 150 evrov
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju; startninaSSKJ: Beseda med športniki je tekla tudi o desettisočih evrov pomladne igralnine za zmagovito moštvo E (↑)igrálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

imagologíja -e ž (ȋ)
ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

iztóčnični -a -o prid. (ọ̑) jezikosl.
ki je v zvezi z izhodiščno obliko besede, obravnavane v slovarju; geselskiSSKJ: iztočnični sestavek; iztočnična beseda; Slovarski sestavek je zgrajen iz iztočničnega dela, namenjenega prikazu jezikovnega znaka za določen pojem, in razlagalnega dela, v katerem je zgoščeno ubesedena vsebina obravnavanega pojma E (↑)iztóčnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

japonologíja -e ž (ȋ)
veda o japonskem jeziku in književnosti: Mineva deseto leto, odkar je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen študij japonologije in nekaj mladih ljudi je, ki se resno lotevajo prevajanja E po imenu države Japonska + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kolokátor -ja m (ȃ) jezikosl.
beseda, ki se v kolokaciji pojavlja ob jedru: Vsakokratni pomen besede določa šele celotni vzorec njenih kolokatorjev E ← nem. Kollokator h ↑kolokácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mariologíja -e [marijologija] ž (ȋ) rel., v krščanski dogmatiki
veda, ki proučuje življenje Marije: Diplomiral je iz mariologije E ← srlat. mariologia iz osebnega imena Maria + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nàdpoménka -e ž (ȁ-ẹ̑) jezikosl.
beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; hipernimSSKJ: Ker je na svetovnem spletu svetovna količina informacij, je spletni vodnik kot veliko in močno razvejeno drevo, v katerega krošnjo se prebijamo s klikanjem po nadpomenkah in podpomenkah E (↑)nad… + ↑poménka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naglasoslôvje -a s (ȏ)
veda o naglasu; akcentologijaSSKJ: Ob njegovem strokovnem delu pri slovarju knjižnega jezika so nastale številne razprave s področja dialektologije, zgodovine jezika in naglasoslovja E (↑)naglàs + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naratologíja -e ž (ȋ)
1. veda o pripovedovanju, pripovedi: Delu, namenjenemu zlasti študentom, je dodan tudi seznam ključnih pojmov naratologije
2. pripovedovanje, pripoved; naracijaSSKJ: Flashback je bržkone edini prijem iz filmske naratologije, ki ga scenarist uporablja E ← agl. narratology ← frc. narratologie iz lat. narrātus 'pripovedovan' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E ← nem. Neologie ← frc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

novotvórjenka -e ž (ọ̄) jezikosl.
na novo narejena beseda ali besedna zveza: Obrobje besednega zaklada zapolnjujejo novotvorjenke, t. i. priložnostnice, za katere Pleteršnik ni mogel vedeti, ali se bodo obdržale ali izginile E iz novotvórjen iz nôvo tvóriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

óbčnobesédni -a -o prid. (ọ̄-ẹ̑) jezikosl.
ki je v zvezi z občno besedo: občnobesedno gradivo; Lastna imena bodo predstavljena v posebnem slovarju, ki bo mogoče združen z občnobesednim, ko bosta oba dokončana E iz óbčna beséda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: Zbira stare knjige, hkrati z njimi pa hrani številne ekslibrise, avtorske podpise in razne označevalnike; laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju;
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na slovnično kategorijo, zvrstnost, stilnost, časnost; kvalifikatorSSKJ: označiti besedo z označevalnikom; oblikoslovni označevalnik; Nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno, kar pomeni, da beseda nikakor ne zveni nevtralno E (↑)označeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

plečnikoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pòdpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl.
beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; hiponimSSKJ: Besede so glede na stopnjo prekrivanja pomenov označene kot sopomenke ali delne sopomenke, včasih je poleg najti še podpomenke in protipomenke E (↑)pod... + ↑poménka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pokônčnica -e ž (ō)
1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice
3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet E (↑)pokônčen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pôlcitátni -a -o [pou̯citatni] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl.
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

poménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: Prvo uro sem pričela z utrjevanjem pomenk (protipomenk, nadpomenk, podpomenk), ki smo jih že obravnavali v učilnici, sedaj pa so pomenke utrdili z nalogami na računalniku E (↑)pomèn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

práktičnosporazumeválni -a -o prid. (á-ȃ) jezikosl.
ki je v zvezi z vsakdanjim sporazumevanjem o praktičnih zadevah: praktičnosporazumevalna beseda; praktičnosporazumevalno besedilo; Mešanica nove vzvišenosti in starega neznanja grozi, da bo zabrisala meje med zbornim in pogovornim, med praktičnosporazumevalnim in strokovnim jezikom E iz práktično sporazumévanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

predímek -mka m (ȋ) jezikosl.
nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

prevédek -dka m (ẹ̑)
prevedena beseda ali besedna zveza: latinski prevedek; seznam prevedkov; Za večino teh izrazov že obstajajo slovenski prevedki E (↑)prevêsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

prevedênka -e ž (é) jezikosl.
prevedena beseda: Veliko je dobesednih prevedenk iz drugega jezika E (↑)prevêsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

prilóžnostnica -e ž (ọ́) jezikosl.
beseda, priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine: Priložnostnice imajo navadno majhno možnost, da postanejo del leksikalnega sistema E (↑)prilóžnosten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

psoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

raznopoménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Slovarski sestavki so bili dopolnjeni s sopomenkami, nadpomenkami, podpomenkami, raznopomenkami in angleškimi, nemškimi ter latinskimi ustrezniki E iz rázni pomèn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

raznopoménski -a -o prid. (ẹ̑) jezikosl.
ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: razlikovanje med enakozvočnicami in enakopisnicami oz. raznopomenskimi besedami E iz rázni pomèn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

raznopoménskost -i ž (ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost besede, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Pomenska različnost temelji na protipomenskosti in raznopomenskosti E ↑raznopoménski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

športoslôvje -a s (ȏ)
veda o športu; športologija: fakulteta za športoslovje; V športoslovju je zbranih nekaj čez petdeset opredelitev pojma šport, ki se včasih (odvisno od zornega kota) precej razlikujejo, toda v nobeni ne manjka razsežnosti telesno gibanje E (↑)špórt + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

transfuziologíja -e [transfuzijologija] ž (ȋ)
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

transplantologíja -e ž (ȋ)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantacijska medicina: Naziv doktorja znanosti je dobil za monografijo o transplantologiji, ki je postala nekakšen medicinski vodič po tej novi vedi E ← agl. transplantology iz (↑)transplantírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, znanost, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

varstvoslôvje -a s (ȏ)
veda o družbenih mehanizmih za zagotavljanje varnosti in varstva v državi: študij varstvoslovja; Dnevi varstvoslovja so priložnost za neposredne stike teoretikov in praktikov ter za pospešeno reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja E (↑)várstvo + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vèčnaglásnica -e ž (ȅ-ȃ) jezikosl.
beseda z več naglasi: Pogrešam napotke o razlikovanju intenzivnosti naglasov v večnaglasnicah, npr. dvódnéven E iz *vèčnaglásen iz vèč naglásov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vèčpoménka -e ž (ȅ-ẹ̑) jezikosl.
beseda z več pomeni: Igre z imeni, metaforami, večpomenkami in oklepaji, dodatnimi vezaji, klicaji in vprašaji so običajna praksa pesniških manifestacij E (↑)več... + ↑poménka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

viktimologíja -e ž (ȋ)
veda o žrtvah kaznivih dejanj: Ukvarjal se je z raziskovanjem mladinske sociologije, mladoletnega prestopništva, viktimologije in zlorabe otrok ter nazadnje s problematiko otrokovih pravic E ← agl. victimology iz victim 'žrtev' ← lat. victima + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 43