bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz;
otrok je bled;
blede ustnice;
biti bledih lic;
mrtvaško, smrtno, voščeno bled;
čisto, ves bled;
bled od jeze, od strahu;
bled v obraz;
bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid;
postajati bled bledeti// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin;
blede besede;
to je bleda slika resnice;
bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.:
bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.