dúžen -žna -o prid.
1. dolžen, ki ima dolg: Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni, komi danyé, danyé, komi máuto KŠ 1754, 49; Goſzpodé ino Vládnikov, csi nyim ne dámo, ka ſzmo nyim du'zni dati KŠ 1754, 48; eden nyemi je du'zen bio pétſztou ſzoudov KŠ 1771, 190; tak nyemi plácsa, ka nyemi je du'zen KŠ 1771, 445; Od 10000 talentumov du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58
2. obvezan komu kaj izkazovati, storiti: za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov ino zpokourov duſen TF 1715, 21; ſzem jaſz vekivecſnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; cséſzt, ſtero je du'zen Bougi KŠ 1754, 9a; vkákſem poſtenyej i vrejdnoſzti ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; ſzam Du'sen lübiti Bogá KM 1783, 301; Du'sna ſzta oneva priprávlati SIZ 1807, 10; ſzo nej ſtimali za du'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; ka ſzmo du'zni Bougi i naſſemi bli'znyemi KŠ 1754, 7; I tim hudim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; nego i du'zni ſzmo, kak za prvo hválo dati KŠ 1771, A2a; dú'sni szmo naso Králevcsino brániti KOJ 1833, VII; Velikási szo du'zni na szpravicsi nazocsi bidti AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.