Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ 
alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

anaklinálna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antecedéntna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antecedéntna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antiklinálna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antiklinálna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antvelja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

arduš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

àsimétrična dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Babna Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [bábna políca], rodilnik [bábne políce]
BESEDOTVORJE: Babnopoličan in Poličan, Babnopoličanka in Poličanka, Babnopoličanov in Poličanov, Babnopoličankin in Poličankin, babnopoliški in poliški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Babno Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Babnega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [bábno pólje], rodilnik [bábnega pólja]
BESEDOTVORJE: Babnopoljec tudi Poljec, Babnopoljka tudi Poljka, Babnopoljčev tudi Poljčev, Babnopoljkin tudi Poljkin, babnopoljski tudi poljski
PRIMERJAJ: Babno polje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bájno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ zaslužiti |zelo veliko|; ~ lepa dolina |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Baška grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Báška grápa -e -e ž, zem. i. (ȃ á) |dolina v zahodni Sloveniji|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Belska kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belske kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [bélska kóčna], rodilnik [bélske kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bistriški jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bistriškega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v severni Sloveniji
IZGOVOR: [bístriški járək], rodilnik [bístriškega járka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bistrski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bistrska bistrsko in bistrški bistrška bistrško pridevnik
nanašajoč se na kraj
nanašajoč se na potok
nanašajoč se na grad ali samostan
IZGOVOR: [bístərski] in [bístərški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blátnast -a -o prid. (ā)
blatast: blatnasta dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blizi5 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola
1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bobnati -am nedovršni glagol
kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bôbrovka bôbrovke tudi bóbrovka bóbrovke samostalnik ženskega spola [bôbrou̯ka] tudi [bóbrou̯ka] ETIMOLOGIJA: bober
Bodoveljska grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bodoveljske grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na Gorenjskem
IZGOVOR: [bodôvəl’ska grápa], rodilnik [bodôvəl’ske grápe]
PRIMERJAJ: bodoveljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

božati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

breza1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

breznica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

buta1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

butelj1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cajg1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cajg2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cajgram

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Cedron m zemljepisno lastno ime Cedron: krajl Salamon je bil prepovedal timu ſemei pod shtrajfingo te ſmerti nima zhes potok Cedron tož. ed. ſtopit (II, 556) ǀ naloshen s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron tož. ed. (II, 557) Cédron, potok in dolina med Jeruzalemom in Oljsko goro

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola
kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar
FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik
1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev
2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc] STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: čevelj
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] ETIMOLOGIJA: čist
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək] ETIMOLOGIJA: člen
čonkelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Črni graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v porečju Radomlje
IZGOVOR: [čə̀rni grábǝn], rodilnik [čə̀rnega grábna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Death Valley ~ -ja [déd véli] m, druga enota z -em zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) Dolina smrti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

debèr -brí in déber -bri [prva oblika dəbərž (ə̏ ȋ; ẹ̄)
ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

déber -bri ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

débrska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

débrska dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dèbrski in débrski -a -o [prva oblika dəbərskiprid. (ə̄; ẹ̄)
nanašajoč se na deber: debrsko dno / debrska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● 
pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ 
bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dnína2 -e ž (í)
nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dnína2 -e ž (í) pokr. |večja valovita dolina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dobrava -e samostalnik ženskega spola
navadno valovit ravninski svet, redko porasel z drevjem, grmovjem; SODOBNA USTREZNICA: dobrava, planjava
FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dofinejske Alpe
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dofinejskih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Franciji
IZGOVOR: [dofinêjske álpe], rodilnik [dofinêjskih álp]
PRIMERJAJ: dofinejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dól1 -a [tudi dôu̯m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑; ȏ ọ̑)
star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg
 
ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli
 
fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dól -a tudi dôl dóla [-u̯] m, mest. mn. tudi doléh (ọ̑; ȏ ọ̑) pesn. razlegati se čez hrib in ~; star. dolina; zem. |manjša dolina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dól1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dól -a tudi tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dol mF6, declivis, declivitasv'dul, doli viſſénîe, doli v'dul; deorsumdoli, v'dul, na v'dul; devexitasena viſhina v'dul; vallis, -isdolina, dul

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolˈdȯu̯ ˈdoːla m, mn. dȯˈlȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dólec -lca [tudi dôu̯cam (ọ̑; ȏ)
majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dólek -lka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolenje Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [dolénje poljáne], rodilnik [dolénjih polján]
BESEDOTVORJE: Dolenjepoljanec in Poljanec, Dolenjepoljanka in Poljanka, Dolenjepoljančev in Poljančev, Dolenjepoljankin in Poljankin, dolenjepoljanski in poljanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolíca -e ž (í)
star. majhna dolina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolìč -íča in dólič -a m (ȉ í; ọ̑)
star. majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dólič -a m z -em zem. i. (ọ̑) |ledeniška dolina v Julijskih Alpah|
dóliški -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dólič -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

doličekdȯˈliːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž (í)
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
 
star. prišel je čez hribe in doline od daleč; kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
 
alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
2. vbokli del vala: doline in grebeni valov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
doline samostalnik ženskega spola
nižji podolgovat svet med hribi
IZGOVOR: [dolína], rodilnik [dolíne]
ZVEZE: dolina šentflorjanska, silicijeva dolina
PRIMERJAJ: Silicijeva dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolína -e ž, zem. i. (í) |kraj pri Trstu|: v ~i
dolínski -a -o (ȋ)
Dolínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Dolínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajinipojmovnik
SINONIMI:
star. dol1, star. dolček, star. dolec, star. dolica, star. dolič, ekspr. dolinica, star. dolinka, zastar. razdolje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dolína Frazemi s sestavino dolína:
čez hríbe in dolíne, dolína sólz, sólzna dolína, zapustíti dolíno sólz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dòlina -e ž Dolina, kraj v Prekmurju: tákse vino, kak sze v-Dolini pôva, malo gde nájti AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina [dolína] samostalnik ženskega spola

dolina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina žF7, convallisrován, ali dolina s'gorami ṡaperta; echoodvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu; fluentiosa valisena dolina s'ropozhejozho tekozho vodó; gehenapaklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; lilium convaliumſhamarize, iṡ dolyn lilie; pomum convaliumſad, ali jabolka is dolyn; vallis, -isdolina, dul

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina -e ž dolina: ta ſvejt je dolina im. ed. teh ſols imenuana ǀ Rumarza te doline rod. ed. teh Sols ǀ yh je pelal s' doline rod. ed. na en ſilnu viſſok hrib ǀ kadar pride v'dolino tož. ed. ſihem ǀ je bil sapuſtil dollino tož. ed. teh poſvejtnih rezhy ǀ Iosve je molil v'dolini mest. ed. ǀ bi bil taiſtu pozhakal v' dollini mest. ed. ǀ kateri ſe najdemo v' dolni mest. ed. teh ſols ǀ hribi, inu doline im. mn., dreuie, inu vſe tu kar Bug ſtuaril ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ vſe nashe hribe, inu doline tož. mn. bosh s' Karshansko Kryvio pofarbal ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolinadȯˈliːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolina kraljev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Doline kraljev samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Egiptu
IZGOVOR: [dolína králjeu̯], rodilnik [dolíne králjeu̯]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolȋnar – glej dolína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolína smŕti -e -i ž, zem. i. (í ȓ) |puščavska kotlina v ZDA|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolína Tríglavskih jézer -e ~ ~ in Dolína Triglávskih jézer -e ~ ~ ž, zem. i. (í ȋ ẹ̑; ȋ ȃ ẹ̑) v ~i ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolȋnec – glej dolína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínica -e ž (í)
manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínica, f. dem. dolina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolȋnka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínska prepoglobljênost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolȋnski – glej dolína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínski sklèp -ega sklépa m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínski sklèp -ega sklépa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolínski skòk -ega skôka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dosèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drága1 -e ž (á)
1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago
// odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah
2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drága1 -e ž
dolina, navadno stranskapojmovnik
SINONIMI:
geogr. dol1, ekspr. dragica, ekspr. dražica, zastar. predol, zastar. razdolje
GLEJ ŠE SINONIM: dolina, zaliv
GLEJ ŠE: jarek1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

drága -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drága -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drága -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dragadˈraːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dravska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dravske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Sloveniji ob reki Dravi in njenih pritokih
IZGOVOR: [dráu̯ska dolína], rodilnik [dráu̯ske dolíne]
PRIMERJAJ: dravski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dravski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dravska dravsko pridevnik
IZGOVOR: [dráu̯ski]
PRIMERJAJ: Dravske elektrarne Maribor, Dravska banovina, Dravska dolina, Dravsko polje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drúg2 -a -o prid. (ȗ)
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja: vstopil je drug človek, kot sem ga pričakoval; vsako leto gre v drug kraj na počitnice; zmeraj navede kak drug vzrok / takrat me ne bo doma, pridi raje drug dan; o tem spregovorim na drugem mestu / druge izbire ni; zaenkrat nimam drugega dela
// ki se po lastnostih razlikuje od določenega: poizkusiti na drug način; to ga kaže v docela drugi luči; ponekod je šel razvoj popolnoma drugo pot / po nesreči je bil čisto drug
2. nav. mn. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje: dolina je ločena od drugega sveta; šole in drugi vzgojni zavodi; ona pa ni kakor so druge ženske; razstavljajo volnene in svilene izdelke ter drugo blago
3. pog. ki ni domač, tuj: na starost je moral živeti pri drugih ljudeh; posestvo je v drugih rokah
● 
ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. drug veter je zapihal razmere so se spremenile; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; kmalu bo drugih misli bo spremenil svoje mnenje; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; drugi kraji, druge navade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drúgi3 -a -o prid.
ki v kaki skupini, celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje
SINONIMI:
knj.izroč. ostali2, knj.izroč. preostali, knj.izroč. siceršnji

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Dvojezična imena na Južnem Tirolskem

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ẹ̑mentalec -lca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Émmental -a m, zem. i. [eme] (ẹ̑) |švicarska dolina|: v ~u
émmentalski -a -o (ẹ̑)
Émmentalec -lca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Émmentalka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Émmentalčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Engadín -a m, zem. i. (ȋ) |švicarska dolina|: v ~u
engadínski -a -o (ȋ)
Engadínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Engadínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

epigenétska dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

epigenétska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

epigenétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj
 
geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

epigenéza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

erozíjska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

erozíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fejst

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fjórd -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gáča -e ž (ā)
1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača
2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gáča -e ž (á; ȃ) gozd. debelna rogovila; alp. |dolina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gardéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v italijanskih Alpah|: v ~i
gardénski -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glacigéna oblíka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

globáča -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokêjši stil. globóčji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● 
doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ 
agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gojzar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
grápa -e ž (á)
jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti
// manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grápa -e ž
1.
jarek, ki ga je v breg naredila vodapojmovnik
SINONIMI:
nar. graba, ekspr. grapica, star. jarek1
2.
manjša ozka dolina s strmimi pobočjipojmovnik
SINONIMI:
nar. graba, zastar. graben, ekspr. grapica, star. jarek1
GLEJ ŠE: soteska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

grápa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grápa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grápa -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grebén visôkega zráčnega tláka -a -- -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grlàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ekspr. na enem koncu zožen: grlata dolina; grlate hruške
2. zastar. grlen2grlat smeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grlàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) redk. ~ smeh grlen; poud. ~a dolina |zožena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

harduš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Hindukuš
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hindukuša samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Afganistanu
IZGOVOR: [híndukuš], rodilnik [híndukuša]
BESEDOTVORJE: hindukuški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hlapec2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ 
agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hribôvje -a s (ȏ)
v zaključeno celoto povezani hribi: na tem območju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje
// več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka] ETIMOLOGIJA: hribovec
hudoúrniška dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hudoúrniška dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

industríjski distríkt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

insekvéntna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izmótati -am tudi izmotáti -ám dov.(ọ̄; á ȃ)
z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega narediti kaj prosto, vidno: izmotati knjigo iz papirja, roko iz povoja; izmotati se iz plašča / ličinka se izmota iz ovoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izvírna kotánja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jablaniški potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jablaniškega potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok pri Litiji
IZGOVOR: [jáblaniški pôtok], rodilnik [jáblaniškega potóka]
PRIMERJAJ: Jablaniški Potok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jama -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jarčja Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jarčje Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Žiri
IZGOVOR: [járčja dolína], rodilnik [járčje dolíne]
BESEDOTVORJE: Jarčjedolinčan in Jarčan, Jarčjedolinčanka in Jarčanka, Jarčjedolinčanov in Jarčanov, Jarčjedolinčankin in Jarčankin, jarčjedolinski in jarški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Je bolje »Zgornjesavska« ali »Gornjesavska dolina«?

Prosim za pomoč pri dilemi: Zgornjesavska dolina ali Gornjesavska dolina. Vesela bi bila pojasnila, kaj je bolje oz. pravilno. Najlepše se vam zahvaljujem za vaš čas in odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jordan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Jordana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Jordaniji
IZGOVOR: [jórdan], rodilnik [jórdana]
BESEDOTVORJE: Jordanov
PRIMERJAJ: Dolina Jordana

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jordanski tektonski jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jordanskega tektonskega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Jordaniji
IZGOVOR: [jórdanski tektónski járək], rodilnik [jórdanskega tektónskega járka]
PRIMERJAJ: jordanski, Dolina Jordana

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jozefat2 m zemljepisno lastno ime Jozafat: Ony trje ſo raishali po dolini Joſeffat im. ed. edn nyh is shale ſede n'en kamen, rekozh: jeſt ſi sberem leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan Józafat, dolina poslednje sodbe (SP Jl 4,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kakó prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako
// izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v členkovni zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj
3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav
// v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi
5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili
● 
ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; pog. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pišemo zvezo »Vzhodne Alpe«?

Kako pišemo zvezo Vzhodne/vzhodne Alpe? Vem, da pišemo oboje z veliko pri zvezah Julijske Alpe in Kamniške Alpe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pravilno zapisati »Triglavska sedmera jezera«?

Kako pravilno zapisati: Sedmera jezera oz. t/Triglavska S/sedmera jezera?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kàkor2 vez. (ȁ)
I. med členi v stavku
1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor
2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej
3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid; naglo kakor blisk; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil; zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam
5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti
6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in
7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot2jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist
II. v odvisnih stavkih
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1–6
a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil; izdali smo prav toliko, kakor smo se namenili kolikor
b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval
c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: maha z rokami, kakor bi orehe klatil; zdi se, kakor da ni rešitve; dela se, kakor da me ne bi poznal
č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid
d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila
// z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala; vstopajo, kakor kdo pride; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj; pošten kakor je, ni zahteval potrdila
// nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš; kakor je videti, še ne bo miru; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »Ostal boš doma!« »Kakor ukazujete.«
2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot; vprašam ga, kakor hitro se vrne; kakor je ura devet, že sedi v krčmi
3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil
4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav
5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd.
6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »Kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor kakšna.«; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje
● 
pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo; »Ne bom se uklonil.« »Kakor misliš.« izraža obzirno zavrnitev povedanega; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kamniška bistrica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamniške bistrice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v osrednji Sloveniji
dolina v osrednji Sloveniji
IZGOVOR: [kámniška bístrica], rodilnik [kámniške bístrice]
BESEDOTVORJE: bistriški in kamniškobistriški
PRIMERJAJ: Kamniška Bistrica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kamniško-savinjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kamniško-savinjska kamniško-savinjsko pridevnik
kamniški in savinjski
IZGOVOR: [kámniško-savín’ski]
PRIMERJAJ: kamniški, Kamniško-Savinjske Alpe, savinjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kanálska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i ~i
kanálski -a -o in kanalskodolínski -a -o (ȃ; ȋ)
Kanálec -lca m s -em preb. i. (ȃ)
Kanálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kanálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kanjón tudi kánjon -a m (ọ̑; ȃ)
ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kȃnjon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kanjón -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kánjon -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kanjónski tudi kánjonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ)
nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko območje Kolorada / kanjonska dolina, soteska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kánjonski -a -o (ȃ) ~a dolina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kloča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klonīti1 klọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Knežja Njiva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Knežje Njive samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [knéžja njíva], rodilnik [knéžje njíve]
BESEDOTVORJE: Knežjenjivčan in Knižan, Knežjenjivčanka in Knižanka, Knežjenjivčanov in Knižanov, Knežjenjivčankin in Knižankin, knežjenjivski in kneški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.-SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kolišévka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kolpski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kolpska kolpsko pridevnik
IZGOVOR: [kólpski]
PRIMERJAJ: Zgornja Kolpska dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kompozítna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

končávati -am nedov. (ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati: končavati beljenje stanovanja; publ. predsednik je končaval s pozdravljanjem gostov
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: črtico končava s spomini na mladost
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: že ves popoldan končava nalogo / obrtnik je končaval svoj izdelek
3. star. ubijati, usmrčevati: ropali in končavali so nedolžne ljudi
// uničevati, ugonabljati: prepovedano je končavati gozdove; pije in si končava zdravje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

konsekvéntna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

konsekvéntna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kónta -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koridór -ja in -a m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren., knjiž. delali so si koridor skozi množico
2. knjiž. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore; hodnik1sprehajati se po koridorju; obokan, temen koridor / vrata na koridor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítast -a -o prid. (í)
podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika
 
geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítast -a -o; bolj ~ (í) ~a oblika
korítasti -a -o (í) zem. ~a dolina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítasta dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítasta dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítasta dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korítna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koríto -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kót1 -a m (ọ́)
1. prostor med dvema stikajočima se stenama: postavil je palico v kot; sedla je v kot in čakala; kredenca stoji v desnem kotu kuhinje; umazan, zanemarjen kot / tudi kot je treba pomesti / za kazen je moral stati v kotu / v kotu ust je imel cigareto kotičku / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu
// s prilastkom del, površina med dvema stikajočima se stranicama česa: v zgornjem kotu slike; kot šahovnice
2. ekspr., navadno s prilastkom prostor, kraj1, mesto1tudi na dvorišču ni bilo primernega kota za njegov avto / moral se je umakniti v svoj kot na svoje običajno mesto, na svoj prostor / hitro najde vsak skriven, varen kot
// manjše, ozko območje, predel: svet je velik, na ta kot pa nisi vezan / bohinjski kot
3. ekspr., navadno s prilastkom prostor za bivanje, dom: rada bi že imela svoj kot; hrani za miren kot na stara leta
4. v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika; preužitek: izgovoriti si kot; zapisal mu je kot za stara leta / ima pravico do kota
5. geom. količina, ki izraža razprtost med dvema poltrakoma s skupnim krajiščem: izračunal je vse kote; kote meriti; stranici oklepata kot 90°; koti kvadrata; vsota kotov / reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / izbočeni ali konveksni kot; iztegnjeni kot ki meri 180°; komplementarna kota ki merita skupaj 90°; naklonski kot; notranji kot ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; ostri kot manjši od 90°; polni kot ki meri 360°; pravi kot ki meri 90°; suplementarna kota ki merita skupaj 180°; topi kot večji od 90° in manjši od 180°; kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku; kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku
6. voj., navadno v zvezi mrtvi kot prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skriti se v mrtvi kot; mrtvi kot pod zidom
7. šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol: postaviti se v kot
// kazenski strel s tega prostora: dosoditi kot
8. publ., navadno v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: problem obravnavata z različnih zornih kotov
● 
ekspr. pretaknili so vse kote povsod so pogledali, vse so preiskali; ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; po vseh kotih so se valjale cunje povsod
♦ 
alp. kot na koncu zaprta gorska dolina; astron. časovni kot čas, ki poteče od kulminacije zvezde; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; fiz. deklinacijski kot odklonski kot magnetne igle od smeri sever–jug; lomni kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico; odbojni kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadni kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; grad. deviacijski kot; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; teh. rezilni kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kót1 -a m
1.
prostor med dvema stikajočima se stenama
SINONIMI:
ekspr. kotek, ekspr. kotič, ekspr. kotiček
2.
alp. na koncu zaprta gorska dolinapojmovnik
SINONIMI:
alp. gača, geogr. zagata1
3.
šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kazenski strel s tega prostorapojmovnik
SINONIMI:
šport. korner

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.-LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kôtel -tla [kotəu̯m (ó)
1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile
2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla
3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom
● 
publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi
♦ 
strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kôtel -tla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kotelˈkoːtȯu̯ -tla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kotlína -e ž
nižji, zaprt svet med hribi, goramipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. kotlinica
GLEJ ŠE SINONIM: jama, kotanja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

kotlína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kozárec Frazemi s sestavino kozárec:
izprázniti kozárec, prázniti kozárce, [(pre)globôko] poglédati v kozárec, vihár v kozárcu vôde, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráška dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráška dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráški -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu
2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati
♦ 
agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráški dól -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráški dólek -ega -lka m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráški ravník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kŕma -e ž, zem. i. (ŕ) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
kŕmski -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kronplatz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Kronplatza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
smučišče v Dolomitih
turistična regija v Dolomitih
IZGOVOR: [krónplác], rodilnik [krónpláca]
BESEDOTVORJE: kronplaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lábotska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lábotski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníška dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníška dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníška dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníška oblíka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški] STALNE ZVEZE: ledeniški jezik
ETIMOLOGIJA: ledenik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
 
alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lestenec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji] STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: lisica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Logarska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Logarske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Zgornji Savinjski dolini
IZGOVOR: [lógarska dolína], rodilnik [lógarske dolíne]
PRIMERJAJ: Logarska Dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Logarska Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Logarske Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Solčava
IZGOVOR: [lógarska dolína], rodilnik [lógarske dolíne]
BESEDOTVORJE: Logarskodolinčan in Logarčan, Logarskodolinčanka in Logarčanka, Logarskodolinčanov in Logarčanov, Logarskodolinčankin in Logarčankin, logarskodolinski in logarski
PRIMERJAJ: Logarska dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lógarska dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Logarska dolina in Bohinjsko jezero

  • Ali je Logarska dolina le ime doline (torej nenaselbinsko zemljepisno lastno ime) ali obstaja tudi kraj z imenom Logarska Dolina?
  • Kako to, da so imena pošt lahko tudi nenaselbinska zemljepisna lastna imena, npr. 4265 Bohinjsko jezero?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lọ́ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lóška dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) v ~i ~i
loškodolínski -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mačkov graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Mačkovega grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Polhograjskem hribovju
IZGOVOR: [máčkou̯ grábǝn], rodilnik [máčkovega grábna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ)
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● 
ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ 
mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu ničprim. mali2, mali1, mala, malo, manj, manjši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Makekova kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Makekove kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mákekova kóčna], rodilnik [mákekove kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mást Frazemi s sestavino mást:
bôžja mást, brézova mást, léskova mást, namázati kóga z brézovo mastjó, namázati kóga z léskovo mastjó, pokazáti kómu, po čém je mást, potrpežljív kàkor bôžja mást

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Matkov kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Matkovega kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mátkou̯ kót], rodilnik [mátkovega kóta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mátkov kót -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ́) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mdr.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
med drugim

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Medji dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medjega dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Karavankah
IZGOVOR: [médji dól], rodilnik [médjega dóla]
BESEDOTVORJE: medjedolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Medvedji dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medvedjega dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Karavankah na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [medvédji dól], rodilnik [medvédjega dóla]
BESEDOTVORJE: medvedjedolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meglíti -ím [məglitinedov., meglì in mègli (ī í)
delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo
 
solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati
 
voj. delati, povzročati umetno meglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meglíti -ím [mə] nedov. meglì -íte in mègli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, megljèn -êna; megljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Prah ~i ozračje
meglíti se -í se (í/ȋ í) Dolina se ~i; brezos. Začelo se je megliti; poud. megliti se komu Pred očmi se mi ~i |Slabo vidim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mehúrček Frazemi s sestavino mehúrček:
bíti [kot] mílni mehúrček, mílni mehúrček je póčil, póčiti kot mílni mehúrček, razblíniti se kot mílni mehúrček, razpóčiti se kot mílni mehúrček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mézoreliéfna oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mirna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Mirne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Sloveniji
IZGOVOR: [mírna], rodilnik [mírne]
BESEDOTVORJE: Mirnin, mirnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mirnska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mirnske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Dolenjskem
IZGOVOR: [mírnska dolína], rodilnik [mírnske dolíne] in [mírənska dolína], rodilnik [mírənske dolíne]
PRIMERJAJ: mirnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mirnski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
mirnska mirnsko pridevnik
nanašajoč se na reko
nanašajoč se na kraj
nanašajoč se na grad
IZGOVOR: [mírnski] in [mírənski]
PRIMERJAJ: Mirnska dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlezivo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

moren

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mráčen -čna -o stil. prid., mráčnejši in mračnêjši (á ā)
1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč
// ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje
// ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe
// zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek
5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● 
ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ 
zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

naplávna ravníca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Navajanje zemljepisnih imen na dvojezičnih področjih

Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nèposéljen -a -o (ȅẹ́) ~a dolina; biti ~
nèposéljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

neskônčen -čna -o prid. (ó)
1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji
a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta
b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi
c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu
♦ 
mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nevésta Frazemi s sestavino nevésta:
béla kákor nevésta, béla kot nevésta, braníti se kàkor kméčka nevésta, držáti se kàkor kméčka nevésta, kàkor kméčka nevésta, kot kméčka nevésta, kot nevésta, Krístusova nevésta, lépa kot nevésta, sramováti se kàkor kméčka nevésta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nikóli Frazemi s sestavino nikóli:
da nikóli tegà, da [še] nikóli takó, kot še nikóli [(po)préj], o svétem Nikóli

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obkrožíti in obkróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. priti okrog česa: obkrožil je hišo, da bi odkril morebitno zasedo / letalo je dvakrat obkrožilo mesto; satelit je nekajkrat obkrožil zemljo
2. narediti sklenjeno črto, črte okrog česa: obkrožiti ustrezni odgovor, številko; na listku obkrožiti izbranega kandidata
3. postaviti se, pojaviti se okrog koga: govornika so obkrožili novinarji; radovedneži so ga obkrožili / ekspr. truden nasmeh je obkrožil njena usta
4. narediti krožno pot: kri obkroži telo v eni minuti; pren. novica je obkrožila svet
● 
nova cesta bo mesto obkrožila bo v loku speljana okrog njega; ekspr. obkrožiti hišo z vrtom obdati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obsekvéntna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obsekvéntna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obviséla dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obviséla dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obviséla dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obviséla ledeníška dolína -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odmévati -am nedov. (ẹ́)
1. ponavljati se, širiti se kot odmev: streli odmevajo; klici odmevajo od gor; brezoseb.: ali slišiš, kako odmeva; zavpil je, da je odmevalo od skal; pren., knjiž. materin jok ji je še vedno odmeval v srcu
// nav. ekspr. glasno slišati se sploh: v daljavi odmeva grmenje topov; povsod odmeva vesela pesem; prisrčen smeh odmeva med stenami / koraki odmevajo po tlaku
// v zvezi z od biti poln (odmevajočih) glasov, hrupa: dolina odmeva od vriskov; prazna hiša je odmevala od njegovih korakov; ekspr. dvorana kar odmeva od ploskanja
2. navadno s prislovnim določilom ob svojem nastanku biti predmet razpravljanja v javnosti: avtorjeva razprava je glasno odmevala tudi v tujini; nesreča je močno odmevala po vsem svetu; pozitivno, ugodno odmevati / publ. ukrep ni ugodno odmeval
// knjiž. biti viden, kazati se: posledice te katastrofe bodo še dolgo odmevale; taka stališča še vedno odmevajo v slovenski literaturi / v sinovem glasu je odmevalo razočaranje / iz njenih besed je odmeval obup / najnovejše skladbe so dokaz, da je glasbeni bienale močno odmeval med našimi skladatelji zelo vplival nanje
● 
zastar. rezko je odmeval na njegova vprašanja odgovarjal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od sten
odmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odmévati od -am od nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)
v posplošenem pomenu kaj oglašati se od koga/česa / od kod
Njihovo kričanje /zastrašujoče/ odmeva od golih sten.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

odpírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj v tak položaj
a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa
b) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico
// navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati
2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod; steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma
// s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo
3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe; odpirati školjko; na široko odpirati veke; zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej
// delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč
// delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo
4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati
// na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici
5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih; ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine
6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta
7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste; odpirati kegljišče v gostilni
// delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem
8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo
// začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem
9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje; z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča
// publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi
● 
ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla
b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal
// navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika / kot nagovor ljudje, odprite
2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo; odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču
// s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje / pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili
3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko; na široko je odprl veke; zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej
// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu
// narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo
4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Slovenijo poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Slovenija
// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici
5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih; blagajna se odpre čez pol ure
6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat; banka je odprla dve podružnici; odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik / pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju / odpreti novo delovno mesto
7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most; cesto bodo odprli za državni praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili
// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / policist je odprl cesto, križišče
// narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem
8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja; odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje
// začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem
9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet
// publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela
10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj; odpreti ogenj iz pušk; odpreti ogenj na sovražno postojanko
● 
ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ 
fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti transakcijski račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odzívati se -am se nedov. (í)
1. udeleževati se česa na poziv, povabilo, prošnjo: že dve leti se odziva njihovim prireditvam / odzivati se na delo
2. oglašati se, odgovarjati: na trkanje se sploh ne odziva / samice murnov se odzivajo na samčevo petje / na njihove klice se ni odzival
// knjiž. biti slišen, slišati se: iz daljave se odziva očetov glas / odmev se odziva
3. delati kaj, kazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: odzivati se dobrikanju koga; odzivati se prošnjam / odzivati se željam drugih; čustveno, prizadeto se odzivati čemu / umetnik se odziva na dogodke; človek se v različnih položajih različno odziva / odzivati se na dražljaje
// knjiž. biti viden, kazati se: utrujenost se ji odziva na obrazu; žalost se odziva v njenih očeh
● 
knjiž. dolina se odziva od vriskov odmeva; knjiž. neprijazno se odziva na njena vprašanja odgovarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

okrogel pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ötztal -a [éctal] m, zem. i. (ẹ̑) |dolina na Tirolskem|: v ~u
ötztalski -a -o (ẹ̑)
Ötztalec -lca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Ötztálka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ötztalčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
Páška dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peklenski prid.F7, CharonPaklenṡki zholnár, ali brodnyk; cocytustá tekozha pakle[n]ṡka voda. Job:21; dirae, -arumprekletve, ali ene norre paklenṡke ṡhene; erebus, -a, -umpaklenṡki; gehenapaklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; infernae umbraepaklenṡki duhovi; orcus, -cipakal, ali paklenṡka temnúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pínzgau -a [pindzgav-] m, zem. i. (ȋ) |avstrijska dolina|: v Pinzgauu
pínzgavski -a -o (ȋ)
Pínzgaučan -a m, preb. i. (ȋ)
Pínzgaučanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída] STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje in raba imena naselja: »Pri Cerkvi - Struge«

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje nekrajevnega imena »Novi svet« – z malo ali veliko začetnico?

Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje zemljepisnega imena »Rakova jelša«

Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pláčən 1., -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Planíca -e ž, zem. i. (í) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
planíški -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

planíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Planico: planiška dolina; planiške skakalnice; publ. planiška letalnica / planiški poleti, skoki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plítev -tva -o prid., plítvejši (í)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● 
ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ 
agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plôska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plôska dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podánek -nka m (ȃgeogr.
1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podánja, f. = kotlasta dolina, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podánja dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podôlžen -žna -o [podou̯žənprid. (ȏ)
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
 
geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch (min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche (min.), Cig. (T.); podolžna vrsta (n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podôlžna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podôlžnica -e [podou̯žnicaž (ȏ)
knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica
♦ 
geogr. podolžna dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Poimenovanja ljudskih glasbil

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poligenétska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Poljánska dolína -e -e ž, zem. i. (á í) v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pôlnoč -i [pou̯nočž (ȏ)
1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo
2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pôlslépa dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● 
knjiž. mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poprẹ́čən, -čna, adj. 1) quer, Quer-; poprẹ̑čna dolina, das Querthal, Cig., Jan.; poprečni črtež, das Querprofil, Jan.: poprečna ladja, das Querschiff (arch.), Cig. (T.); poprečno merilo, der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); — 2) durchschnittlich, Durchschnitts-: poprečno število, poprečna cena, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poprečni plačilni rok, der mittlere Zahlungstermin, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

popríšče -a s (í)
knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje
// dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču
● 
publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [porasəu̯; porastəu̯prid. (ā á)
pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče-Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras-M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

postra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pozabíti in pozábiti -im dov. (ī á)
1. ne imeti aktivno v zavesti: pozabiti ime ulice; naslov knjige sem že pozabil; pozabila je, da jo čakajo; pozabil je, kako se to dela; za hip kaj pozabiti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma
// zaradi tega priti v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu: pozabiti denarnico doma; dežnik je pozabil na vlaku
// ne znati, vedeti več česa: v tujini je pozabil materni jezik; kar se je naučil, je že vse pozabil; stare pesmi so se pozabile jih ne pojejo, ne poznajo več
2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresniči, ker mu potrebnost uresničitve ne pride v zavest: pozabila je kupiti kruh, naviti uro; pozabil je paziti na mleko na štedilniku; ne pozabi ugasniti luči; pozabil se je zahvaliti; ekspr. čisto sem pozabil sporočiti
3. prenehati spominjati se česa, misliti na kaj: še zdaj ni pozabil košate lipe; pozabiti prvo ljubezen, žalitev; pozabiti obljubo, na obljubo; so stvari, ki jih ni mogoče pozabiti; tistih časov ne more pozabiti; grobih dejanj ni mogel kar tako pozabiti; hitro, popolnoma pozabiti; tega ni nikoli pozabil; rada bi pozabila, kar je bilo; ljudje so že pozabili, da sta se nekoč sprla; sčasoma se vse pozabi / pozabiti na bolečino, lakoto, nevarnost; ekspr. pozabiti na ves svet / ljudje so ga kmalu pozabili; to žensko moraš pozabiti
// ekspr. oprostiti, odpustiti: dovolj neumnosti sem ti že pozabil; tega mu ni mogel pozabiti / pozabi, prosim
4. prenehati misliti na koga, skrbeti za koga: nadrejeni so nanj pozabili; otroci so pozabili starše; pozabil je na mater; zastar. pozabiti svojih roditeljev / pozabiti samega sebe, nase biti nesebičen
5. v medmetni rabi opozarja na trditev v dostavku: da ne pozabim, pošta je zate; ne pozabi, tudi tu so živeli naši predniki
● 
šalj. da še glave ne pozabiš ne bodi tako pozabljiv, raztresen; šalj. ne pozabi, kje si doma vrni se pravočasno; ob taki priložnosti ne pozabite na klobuk se pokrijte s klobukom; ekspr. na udobje kar pozabi udobja ne bo, ga ne boš imel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prádolína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

  • v Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

  • v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

  • Náku/Nákva
  • Kateri? naklansk.
  • prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

  • Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
  • Kateri? naklanski
  • v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
  • prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

  • Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

  • StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

  • Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

  • CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

  • PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prebójna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

precepíti in precépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico
2. cepiti ciljno skupino na določenem območju proti določeni bolezni, navadno v določenem roku: celotno vojsko so precepili proti tropskim boleznim; odločili so se precepiti vso populacijo / precepiti otroke, prebivalstvo
3. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

precepíti in precépiti -im dov. precépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ trto
precepíti se in precépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. Tam se dolina ~i razdeli, razcepi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

préčna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prêdol in predól -óla [tudi predou̯m (é ọ́; ọ̑)
zastar. stranska dolina: doli in predoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorna odprtina
♦ 
geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predórna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predórna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prelòm -ôma m
1.
dejstvo, da se z lomljenjem kaj razdeli na dva delapojmovnik
SINONIMI:
zlom, knj.izroč. lom
2.
mesto, kjer kaj ni več zraščeno, skupajpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. prelomišče
3.
geol. premaknitev skladov iz prvotne legepojmovnik
SINONIMI:
geol. dislokacija
GLEJ ŠE SINONIM: prehod, zlom
GLEJ ŠE: ploskev, ploskev, zlom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prelómna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prelómnica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; sprejem zakona je pomenil zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu
2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek
3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici
● 
publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; zastar. splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvari
♦ 
anat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prelómnica -e ž (ọ̑) pomembna zgodovinska ~; dolina ob ~i; neobč. ob ~i starega v srednji vek ob prehodu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prelómniški -a -o (ọ̑) geol. ~a dolina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prestírati -am nedov. (ī ȋknjiž.
1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala
2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prevetrèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~a dolina
prevetrênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í)
1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pridevnik iz imena »Dolina Aoste«

Če pridevnik Aoste je aóstski, kako se glasi pridevnik Doline Aoste? Morda dolinaaóstski, dolinoaóstski, dolinaóstski ali pa dolinskoaóstski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pridevnik iz imen »Trenta« in »Mojstrana« – trentski ali trentarski, mojstranski ali mojstranški

Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prodóren -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki lahko prodre: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno
2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje
3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster
♦ 
geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prodórna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

proglaciálna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í īknjiž.
1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev
 
ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala
2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rábeljska dolína -e -e [bə] ž, zem. i. (á í) v ~i ~i
rabeljskodolínski -a -o [bə] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rakov Škocjan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Rakovega Škocjana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem
IZGOVOR: [rákou̯ škocján], rodilnik [rákovega škocjána]
BESEDOTVORJE: škocjanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

raménska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ravan žF6, aequatioraván, ravniza; aequitasraván, praviza, tudi brumnoſt; convallisrován, ali dolina s'gorami ṡaperta; laevitasrován, gladka rován; planities, -eiraván, ravniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razsèg -éga m (ȅ ẹ́)
knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réčna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réčna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réčna dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réčna sotéska -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

résda1 člen. (ẹ̑)
1. izraža podkrepitev trditve; res: ta dolina je resda lepa
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: zamisel je resda dobra, samo izvedljiva ni
3. izraža soglasje, pritrditev: hudo je, resda; resda, tako je rekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

resekvéntna réka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rézija -e ž, zem. i. (ẹ́) |dolina v Beneški Sloveniji|: v ~i
rezijánski -a -o (ȃ)
Rezijàn -ána in Reziján -a in Rezijánec -nca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Rezijánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ríft -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ríftni járek -ega -rka m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Robanov kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Robanovega kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Zgornji Savinjski dolini
IZGOVOR: [robánou̯ kót], rodilnik [robánovega kóta]
PRIMERJAJ: Robanov Kot

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Robánov kót -ega -a m, zem. i. (á ọ́) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rôka -e in ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó)
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY
2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko na hitro
3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira
7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; prevzeti oblast iz rok ljudstva; mesto je v rokah vojske / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah
8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● 
ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; grad. žarg. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ 
elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; robotska roka naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ropočeječ del.fluentisona valisena dolina s'ropozhejezho tekozho vodó

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rožna dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rožne doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [róžna dolína], rodilnik [róžne dolíne]
BESEDOTVORJE: Rožnodolec, Rožnodolka, Rožnodolčev, Rožnodolkin, rožnodolski
PRIMERJAJ: Rožna Dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rožna Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rožne Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Nova Gorica
IZGOVOR: [róžna dolína], rodilnik [róžne dolíne]
BESEDOTVORJE: Rožnodolinčan in Rožnodolec, Rožnodolinčanka in Rožnodolka, Rožnodolinčanov in Rožnodolčev, Rožnodolinčankin in Rožnodolkin, rožnodolinski in rožnodolski
PRIMERJAJ: Rožna dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Róžna dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |del Ljubljane|: v ~i ~i
rožnodólski -a -o (ọ̑)
Rožnodólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑)
Rožnodólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Rožnodólčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Róžna Dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |pri Novi Gorici|: v ~i ~i
rožnodolínski -a -o in rožnodólski -a -o (ȋ; ọ̑)
Rožnodolínec -nca in Rožnodólčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȋ; ọ̑)
Rožnodolínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Rožnodolínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rumena reka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rumene reke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka na Kitajskem
IZGOVOR: [rumêna réka], rodilnik [rumêne réke]
BESEDOTVORJE: rumenoreški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

samôten -tna -o prid., samôtnejši (ó)
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije
2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico
3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna
// nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli
● 
ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Savinjska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Savinjske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Sloveniji ob reki Savinji in njenih pritokih
IZGOVOR: [savín’ska dolína], rodilnik [savín’ske dolíne]
BESEDOTVORJE: Savinjčan, Savinjčanka, Savinjčanov, Savinjčankin, savinjskodolinski in savinjski
PRIMERJAJ: savinjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Savínjska dolína -e -e ž, zem. i. (ȋ í) v ~i ~i
savinjskodolínski -a -o in savínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Savínjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Savínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

savínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina
 
gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

savinjsko-šaleški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
savinjsko-šaleška savinjsko-šaleško pridevnik
nanašajoč se na Savinjsko in Šaleško dolino
IZGOVOR: [savín’sko-šaléški]
PRIMERJAJ: savinjski, šaleški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sávski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sélška dolína -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ í) v ~i ~i
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sénčnat -a -o prid. (ẹ̑)
ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo
// ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

séver -a m
1.
smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice
SINONIMI:
zastar. polnoč
2.
hladen veter, ki piha s severapojmovnik
SINONIMI:
severni veter, knj.izroč. severnik, knj.izroč. severnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Silicijeva dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Silicijeve doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina in tehnološki park v Kaliforniji
IZGOVOR: [silícijeva dolína], rodilnik [silícijeve dolíne]
PRIMERJAJ: dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

»Silicijeva dolina« – z malo ali veliko začetnico?

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

simétrična dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sinklinálna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sinklinálna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● 
ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njoprim. skrivši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sleménska dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● 
slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ 
agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slépa dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slépa dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slépa dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

smrdet

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sódolina in sodolína -e ž (ọ́; í)
nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sǫ́dolina, f. eine kleine Niederung ("kjer ni toliko globočine, da bi bila prava dolina", Cv.), M., Z., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sôlza -e tudi -é [sou̯zaž (ó)
1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti
a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po licih; ekspr. solze privrejo, se ulijejo iz oči; solze silijo, ekspr. stopijo v oči; brisati si solze; ko se je poslavljal, je imel solze v očeh; knjiž., ekspr. sočutje ji je izvabilo solze; jokati brez solz; ekspr. potoki solz; kot lešnik debele solze / ekspr. pekoče, vroče solze / knjiž. veliko solz je že prejokal / ekspr.: nasmejati se do solz; biti ganjen do solz zelo, močno
b) ob draženju očesa: ob rezanju čebule so ji tekle solze iz oči
// knjiž., ekspr. kar je podobno taki kapljici: kraljica je imela oblačilo posuto z briljantnimi solzami / s sveče so se začele cediti solze
// mn., ekspr. jok: težko prenašam solze; ni res, je trdila med solzami; to so bile solze jeze, sreče jok zaradi jeze, sreče; smeh in solze / spraviti koga v solze; našel sem jo vso v solzah jokajočo, objokano / nasmehniti se skozi solze jokati in se obenem nasmehniti
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: kaniti v čaj solzo žganja / niti za solzo zdravila ni več
● 
ekspr. oblile, posilile so jo solze začela je jokati; ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. to ni vredno solz za to ni vredno jokati; ekspr. obrisati, otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; ekspr. pretakati bridke, grenke solze zelo jokati; ekspr. njene oči plavajo v solzah so zelo solzne; ekspr. topiti se v solzah zelo jokati; ekspr. grob je močila z grenkimi solzami jokala je za umrlim; knjiž., ekspr. njihova zgodovina je pisana s solzami v njihovi zgodovini je bilo mnogo trpljenja, žalostnih dogodkov; ekspr. pretakati krokodilje ali krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; ekspr. ta svet je dolina solz kraj trpljenja, težav; ekspr. zapustiti dolino solz umreti; studenec, čist kot solza zelo čist
♦ 
etn. solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sólza Frazemi s sestavino sólza:
číst kot sólza, dolína sólz, jokáti krváve sólze, krokodílje sólze, krokodílove sólze, krokodílske sólze, krváve sólze, máčje sólze, máčkine sólze, prelívati krokodílje sólze, pretákati brídke sólze, pretákati krokodílje sólze, pretákati krokodílove sólze, pretákati krokodílske sólze, pretákati krváve sólze, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, točíti brídke sólze, točíti grénke sólze, točíti krokodílje sólze, točíti krokodílove sólze, točíti krokodílske sólze, točíti krváve sólze, točíti máčje sólze, topéč se v sólzah, topíti se v sólzah, utápljati se v sólzah, utoníti v sólzah, utopíti se v sólzah, zapustíti dolíno sólz, žénski jók pa máčkine sólze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

solza -e ž solza: ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sôlzen tudi solzán sôlzna -o tudi -ó [sou̯zən; sou̯zanprid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra
 
anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa
2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom
● 
pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sôlzen -zna -o tudi solzán sôlzna -ó [u̯z]; bolj ~ (ó; ȃ ó ọ̑) ~ obraz; ~ od veselja
sôlzni -a -o [u̯z] (ó) ~ mešiček; poud. ~a dolina |kraj trpljenja, težav|
sôlznost -i [u̯z] ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sólzen Frazemi s sestavino sólzen:
sólzna dolína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

solzenˈsuzan -zna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sôpot -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ónar.
1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka
2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske
3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sopòt -ôta m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sóška dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sotéska -e ž (ẹ̑)
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska
 
knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod
 
geogr. ozek gorski prelaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sotéska -e ž
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočjipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. tesen1, knj.izroč. tesnec, knj.izroč. tesnica, knj.izroč. vintgar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

sotẹ̑ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sotéska -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sotéska -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Spet o začetnici pri regijah in o novem pravopisnem predlogu

Zavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali. Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo? Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Spódnja Savínjska dolína -e -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȋ í) v ~i ~i ~i
spodnjesavínjski -a -o (ȋ)
Spodnjesavínjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Spodnjesavínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stesníti -ím dov., stésnil (ī í)
narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni
// narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni
● 
knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stesníti -ím dov. stésnil -íla, nam. stesnít/stesnìt; stesnjênje; drugo gl. tesniti (í/ȋ í) kaj Podloga čevlje ~i; Temno pohištvo ~i prostor; brezos., neobč. stesniti koga Stesnilo jo je pri duši |začutila je nedoločen strah|
stesníti se -ím se (í/ȋ í) Dolina se na tem mestu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stesnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stesnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Podloga ~uje oblačila
stesnjeváti se -újem se (á ȗ) Dolina se proti severu ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen (mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stískati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: stísniti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj nahajati se tesno okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu / med koga/kaj / ob/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Otroci so se stiskali ob materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

stísniti -em dov. (í ȋ)
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo
// obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo
// tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil / ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino
2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila
// trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho
3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet
// narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe
4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil
// s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo
5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje
// s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube
6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale
7. rač. zmanjšati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora: stisniti podatke na trdem disku / stisniti datoteke in jih zaščititi z geslom
8. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus
// naskrivaj, na hitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal
9. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je
11. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo
// brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to
12. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne
13. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave
● 
ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objetiprim. iztisniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stôpnjasta dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súbsekvéntna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súbsekvéntna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súha dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súha dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súha dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

suhoróbarstvo -a s
obrt za izdelovanje lesenih izdelkov za gospodinjsko in gospodarsko rabopojmovnik
SINONIMI:
suhorobarska obrt

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Šaleška dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šaleške doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v severovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [šaléška dolína], rodilnik [šaléške dolíne]
BESEDOTVORJE: Šalečan, Šalečanka, Šalečanov, Šalečankin, šaleškodolinski in šaleški
PRIMERJAJ: šaleški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šaléška dolína -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ í) Velenjska kotlina: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šaleški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
šaleška šaleško pridevnik
nanašajoč se na del Velenja
nanašajoč se na dolino v severovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [šaléški]
PRIMERJAJ: Šaleška dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šentflorjánski -a -o [šentflorjanski in šəntflorjanskiprid. (ȃ)
iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šentflorjánski -a -o [še in šə] (ȃ) iron. dolina ~a |hinavsko družbeno okolje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šír2 -a -o prid. (ȋ ī)
zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

širôk -a -o prid.
1.
ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost
SINONIMI:
zastar. šir
2.
ki ima razmeroma velik obseg
SINONIMI:
ekspr. košat, ekspr. zajeten
GLEJ ŠE SINONIM: obširen, obširen, ohlapen
GLEJ ŠE: ozek, ozek, ozek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

táfrogeosinklinála -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

takó5 del dvodelnega vez. (ọ̑)
1. tako — kakor, tako — kot izreči sožalje ~ v svojem imenu kakor v imenu vse družine; biti dober ~ domačim kot uslužbencem
2. prir. primer. kakor — tako, kot — tako Kakor se dolina širi, ~ je bolj naseljena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Támar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |dolina v Julijskih Alpah|
támarski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Tasmanov ledenik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tasmanovega ledenika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ledenik na Novi Zelandiji
IZGOVOR: [tasmánou̯ ledeník], rodilnik [tasmánovega ledeníka]
PRIMERJAJ: Tasmanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tektónska dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tésen1 tudi têsen -sní ž (ẹ́; é)
zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji: reka teče skozi tesen; mračna, skalna tesen; tesni in soteske / gorske tesni
 
knjiž. plovba skozi prekope in tesni ožine; knjiž. hoja po mestnih tesneh ozkih prehodih, ulicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tésen -sni ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tokáva -e ž (ȃ)
ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave
// površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tokȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tokáva -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tọ́lar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

topíti1 -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor; žveplo se ne topi v vodi
2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti
// navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile
3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo; sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo
● 
star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
tréntarski -a -o (ẹ̑)
Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑)
Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Tréntarjev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trobéntasta dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Tuhínjska dolína -e -e ž, zem. i. (ȋ í) |dolina med Kamnikom in Savinjsko dolino|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tunélska dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ú-dolína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

udórnica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

úlica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

utesníti -ím dov., utésnil (ī í)
1. narediti kaj (bolj) tesno: podloga je suknjič utesnila / po nekaj kilometrih dolino utesnijo skalnata pobočja zožijo; rov se proti koncu utesni / utesniti komu delovne prostore; knjižnico so začasno utesnili ji zmanjšali prostor
// narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo je sobo zelo utesnilo
2. narediti, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnila / mestno stanovanje otroka utesni; kulise so igralca utesnile / čevlji ne smejo preveč utesniti nog
// narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: strogi predpisi so jih utesnili; gospodarsko, politično utesniti koga
3. narediti, povzročiti, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: dom ga je utesnil; šola nekatere otroke utesni
4. narediti, povzročiti, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: vojne so utesnile trgovino; utesniti načrte; utesniti vzgojo
// knjiž. zmanjšati, skrčiti: utesniti svoje potrebe / utesniti komu osebno svobodo / svoje delovanje je utesnil na ozko področje omejil
5. povzročiti, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: utesniti resničnost v meje izkustva / utesniti pesem v sonetno obliko
 
pravn. utesniti izvršbo omejiti jo na sredstva, ki so potrebna za plačilo terjatve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz valiti - več ...
ȗvala -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

v predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vádi -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vál -a m, mn. valôvi stil. váli; dv. vála in valôva (ȃ)
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr. razburkani, razpenjeni valovi; širok, velik, visok val; ekspr. divji, igrivi valovi; čelo, dolina, vrh vala; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali; veslati proti valovom, z valovi; plavati na valu / morski val / vodni val
// voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo; val se dvigne, odbije, odteče; na obalo pljuskajo valovi; potegniti, rešiti koga iz valov; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadrana po Jadranskem morju; zagrnili so ga valovi deroče reke
2. navadno s prilastkom (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi: merjenje potresnih valov; svetlobni, zvočni valovi; udarec zračnega vala / sunkovni, udarni val (ob eksploziji) ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov
3. podolgovat izbočeni del kake površine: salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr. valovi žitnega polja
4. ekspr., z rodilnikom velika množina česa, ki se pojavi naenkrat: val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov
5. ekspr., navadno z rodilnikom nenaden, silovit nastop česa: val bolečine, mraza, vročine; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja; val smeha se dolgo ni polegel; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom: Evropo so zajeli novi idejni valovi; zajeziti stavkovni val stavke; valovi revolucije so segli čez meje
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih: bombniki so napadali v valovih; bolečina se je ponavljala v valovih; s ceste je v valovih prihajal hrup
7. navadno s prilastkom (umetnostna) smer: najnovejši valovi v glasbi; val modernističnega pesništva
// skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri: drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr. Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val
● 
ekspr. našel je smrt v valovih utonil je; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih
♦ 
elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka; film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; fiz. oddajati, sprejemati valove; elektromagnetni valovi; radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; interferenca, uklon valov; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe; hladni, mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak; vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino; meteor. frontalni val; rad. dolgi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m, kratki z valovno dolžino od 10 do 150 m, srednji valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V-dolína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

véčen -čna -o prid. (ẹ̄)
1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● 
ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ 
geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V ednini ali množini: »Terska dolina« ali »Terske doline«?

Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vejica ob zvezi »na primer«

Prosim za pojasnilo, kdaj zvezo na primer ločimo od sobesedila z vejicama, kdaj pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velenjska kotlina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velenjske kotline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Šaleško dolino
IZGOVOR: [velên’ska kotlína], rodilnik [velên’ske kotlíne]
BESEDOTVORJE: velenjskokotlinski
PRIMERJAJ: velenjski, Šaleška dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica: društva vinogradnikov in vinske poti

Zavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?

Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velika Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [vélika dolína], rodilnik [vélike dolíne]
BESEDOTVORJE: Velikodolinčan in Dolinčan, Velikodolinčanka in Dolinčanka, Velikodolinčanov in Dolinčanov, Velikodolinčankin in Dolinčankin, velikodolinski in dolinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vélika Dólina -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ọ̑) na ~i ~i
velikodólinski -a -o, neurad. dólinski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Velikodólinčan -a in Dólinčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Velikodólinčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velika začetnica: »Malo Blatno jezero«

Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vík Frazemi s sestavino vík:
dvígniti vík in krík, vik in krik, vík in krík, zagnáti vík in krík

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vinske dežele, okoliši, kraji, lege in raba začetnice

Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

víntgar -ja m (ī)
zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji; tesen1reka teče skozi vintgar, po vintgarju; divji, skalnat vintgar / Iški vintgar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vīntgar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

víntgar -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

víntgarska sotéska -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vipavska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vipavske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [vipáu̯ska dolína], rodilnik [vipáu̯ske dolíne]
BESEDOTVORJE: vipavskodolinski
PRIMERJAJ: vipavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vipávska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vipávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Vipavo: vipavske hiše / vipavska vina / vipavska juha jota / Vipavska dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vipavski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
vipavska vipavsko pridevnik
v prenesenem pomenu vinarsko podjetje na Vipavskem
IZGOVOR: [vipáu̯ski]
ZVEZE: vipavska klet
PRIMERJAJ: Vipavski Križ, Vipavska dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

viséča dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

viséča súha dolína -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í)
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
 
šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● 
šah. žarg. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vráta vrát s mn. (á)
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna, stranska vrata; hišna, kletna, sobna vrata; izstopna, vstopna vrata
// naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine: izdelovati, prodajati vrata; kovana, lesena, steklena vrata; krilo, okvir vrat / balkonska, garažna, vhodna vrata; dvižna, nihalna, vrtljiva vrata / stati med vrati med podboji take naprave; vzidati vrata okvir take naprave
// gibljivo pritrjena plošča take naprave: natakniti, pritrditi vrata; odpreti, pripreti vrata; trkati na vrata; tolči po vratih; loputati z vrati; kovinska, železna vrata peči; vrata omare so povešena; vrata iz letev, palic / vtakniti ključ v vrata v ključavnico; zakleniti vrata
2. šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo: braniti vrata; brcniti žogo v vrata / hokejist, nogometaš, vaterpolist strelja na vrata
// naprava, ki označuje cilj napada: postaviti vrata / šport. žarg. biti že desetkrat v vratih reprezentance biti že desetkrat vratar reprezentance
3. šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah: izpustiti, zgrešiti vrata; kanuist, smučar vozi skozi zadnja vrata / pri smučanju na vodi izhodna, vhodna vrata; pri smuku kontrolna vrata
// palici, ki označujeta tak prostor: postavljati vrata za slalom
4. območje, kraj, ki omogoča naraven prehod na kako drugo območje: ta dolina, ravnina so edina vrata na sever; ustje te reke so vrata v notranjost pokrajine / donavska vrata v Vlaško nižino; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo / Postojnska vrata
// z rodilnikom območje, mesto, skozi katero gre, prihaja, kar izraža določilo: ta morski preliv so pomembna vrata pomorskega prometa
5. v zvezi z odpreti, pripreti, zapreti omogočiti, onemogočiti komu, da lahko kam gre, kaj naredi: odpreti, pripreti, zapreti vrata tujim vlaganjem; s tem dejanjem si je zaprl vrata za vrnitev / odpreti si vrata v višjo družbo
● 
ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. ponujati izdelke od vrat do vrat od stanovanja, hiše do stanovanja, hiše; trkati na vrata ekspr. zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; publ. trkati na vrata pravice prizadevati si priti do pravice, zlasti s pomočjo sodišča; ekspr. postaviti koga pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila; knjiž. pustiti vse upe pred vrati taborišča ob vstopu vanj prenehati upati na vrnitev; pog. gledati kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; ekspr. poiskati je treba prava vrata, pa se bo zadeva uredila pravi urad, pravega človeka; stanuje v drugem nadstropju, prva vrata levo v sobi, stanovanju za prvimi vrati levo; ekspr. priti k zdravniku skozi stranska vrata ne po redni, upravičeni, uradni poti; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; publ. predlog je povsod naletel na zaprta vrata predloga niso nikjer hoteli sprejeti, podpreti; ekspr. ves dan, kar naprej stati na vratih opazovati, gledati skozi vrata, s praga; prihajati pred vrata in si prizadevati za vstop; publ. seja za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti; ekspr. vrata našega doma so zate vedno odprta k nam vedno lahko prideš; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je dobil potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. vrata bank, trgovin se zapirajo banke, trgovine se zapirajo; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; nar. koroško vrata (kozolca) del kozolca med dvema stebroma; okno; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ 
elektr. vrata preklopno vezje v računalniku, skozi katero v določenih okoliščinah prehaja informacija; grad. smučna vrata ki se premikajo levo ali desno po vodilu; pravn. politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vráta Vrát s mn., zem. i. (á) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vrtáča -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vrtáča -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Začetnica pri nekaterih (ne)standardiziranih zemljepisnih imenih: »Panonska kotlina«, »Karpatski bazen« ...

Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:

  • Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
  • OSREDNJA SLOVENIJA.
  • SREDOZEMSKA KOTLINA.
  • PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
  • OBPANONSKE POKRAJINE.
  • DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.

Prosim tudi za utemeljitev zapisov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagáta1 -e ž (ȃ)
star. ozek prostor, kraj: zagata med hišama / mestne ulice in zagate ozke ulice; zagata brez izhoda ozka slepa ulica
♦ 
geogr. na koncu zaprta ozka dolina med gorami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagáta -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagátna dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagátna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagátna dolína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zakóten -tna -o prid., zakótnejši (ọ̑)
1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega
// ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna gostilna; zakotna vas / zakoten časopis / zakotna kritika
2. ekspr. ki za plačilo opravlja kako dejavnost, čeprav zanjo nima dovoljenja: zakoten obrtnik, posredovalec
♦ 
pravn. zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči; vet. zakotni bik bik, ki ni uradno potrjen za oplojevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zakrasévati -am nedov. (ẹ́)
geogr. postajati kras: dolina zakraseva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zakrasévati -am nedov. -ajóč, -áje; zakrasévanje (ẹ́) |postajati kraški|: Dolina ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zakrasévati -am nedov.
geogr. dobivati značilnosti sveta, ki so posledica mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu
SINONIMI:
geogr. zakrasovati, geogr. zakrasovati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● 
ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ 
igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zaprt del.F17, andabatekateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; clususẛapert, okuli obdán; collyriumena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; convallisrován, ali dolina s'gorami ẛaperta; ecligma, -tisarznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; inclusus, -a, -umṡapert, ṡariglán, vgrajen; inscriptios'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; ischuria, -aeṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; nefasti diespraṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; obstipatus, -a, -umṡapert, kateri ſtola néma; obstrictus, -a, -umṡavèṡan, ſtiſnîen, ali ṡapert; obstructus, -a, -umṡamaſhen, ṡapert; occlusus, -a, -umṡapert; oppeſsulatus, -a, -umdobru ṡapert, ṡariglán; perconditus, -a, -umdobru ṡapert, inu skranîen; praeclusus, -a, -ummozhnu ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen; propinigeonenu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zapustíti Frazemi s sestavino zapustíti:
zapustíti dolíno sólz, zapustíti sámski stán, zapustíti slonokoščéni stòlp, zapustíti šólske klopí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
// rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
// povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
// ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
● 
ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zasloníti -slónim stil. -ím dov., zaslônil stil. zaslónil (ī ọ́, í)
1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno: zasloniti jašek, okno
2. s postavitvijo, namestitvijo česa v določen položaj narediti kaj varno pred čim nezaželenim: z rokami zasloniti plamen; zasloniti rastline pred vročino z vejami; zasloniti se z roko pred udarcem / zasloniti si oči zaradi bleščanja / z roko si zasloni uho, da bi bolje slišal
3. s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da kaj ni vidno: postavila se je predenj in mu zaslonila sonce / zasloniti komu pogled na prizorišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zatápljati -am nedov. (ā)
star. preplavljati, prepajati: jezera zatapljajo gozdove / duh po jedeh zataplja vonj cvetja
● 
star. solze so ji zatapljale oči zaradi solz ni videla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zatrèp -épa m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zatrépna dolína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zavéten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a dolina; poud. ~o domače okolje |varno|
zavétni -a -o (ẹ̑) ~a lega
zavétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zavétnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost zavetnega: dolina je zaradi svoje zavetnosti zelo rodovitna / ekspr. zavetnost tople delovne sobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● 
publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ 
agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zganíti in zgániti -em dov. (ī á)
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep
2. narediti gib, premakniti: zganiti roko; veke so se zganile / telo se mu je zganilo v krču / zganiti z rameni skomigniti / zganiti ustnice v nasmeh nasmehniti se
3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: veslo zgane mirno gladino; veter zgane veje / sunkovito je zaprl vrata in zganil val zraka
4. ekspr. povzročiti, da kdo postane dejaven: bližajoča se nevarnost jih je zganila / trudila se je, da bi ga zganila iz otopelosti / sonce je zganilo žive stvari / zganiti komu možgane
5. knjiž. vznemiriti, razvneti: nič več ga ne zgane / ti ukrepi so zganili javno mnenje; pesn. zganiti srce
● 
ekspr. nikoli ne zgane jezika molči, nič ne reče; ekspr. zanj ne bo nihče zganil mezinca nihče mu ne bo pomagal; ekspr. znova je zganila s pletilkama začela plesti; ekspr. samo s prstom zgane, pa že vse dobi nič se mu ni treba truditi, prizadevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zgornja Kolpska dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornje Kolpske doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina od Babnega polja do Predgrada
IZGOVOR: [zgórnja kólpska dolína], rodilnik [zgórnje kólpske dolíne]
PRIMERJAJ: kolpski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zgornji Peričnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Peričnika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slap v dolini Vrat
IZGOVOR: [zgórnji períčnik], rodilnik [zgórnjega períčnika]
BESEDOTVORJE: Peričnikov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zipline, zip line samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zóžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil
 
jezikosl. ozki e se pred r zoži
// narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo
// zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 509 zadetkov.