forénzik -a m, člov. (ẹ́)
strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: Forenziki so na osnovi zbranih podatkov naredili fotorobota nasilneža, ki je na ljubljanski avtobusni postaji huje ranil šoferja E ← nem. Forensik(er), agl. forensic (scientist) 'forenzični (znanstvenik)' iz ↑forénzika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.