Tiskanje

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bedeníca -e ž (í)
nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brínov in brínjev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

del m del: Se tudi fardama vezhi dejl im. ed. tega gmajna folka ǀ vezhi dell im. ed. ludy s' mladosti ſe grehom podadè ǀ de bi vezhi del im. ed. ludij ſe ne nashlu ǀ de bi hotel njemu dati ta dejl tož. ed. blaga, kateri njemu shlishi ǀ molim en dell tož. ed. Svetiga Roshenkranza ǀ ta nebeſki shaz je tebi na dell tož. ed. prishal ǀ hudizh … perpuſti de tudi Bogu shlushimo, nikar vſe Bogu, ampak tudi niemu en deu tož. ed. V pomenu ‛del’ se pogosto uporablja izposojenka → tal.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik

1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski

2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni

2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: deželski dan, deželski firšt/knez/viuda, deželski flegar/ferbežar/kapitan/altman/ban/poglavica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola

1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh

1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje

2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh

3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev

FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik

1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen

2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján

FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

doprinesen -a -o (dopernesen) deležnik

1. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan

1.1 ki je uspešno končan; SODOBNA USTREZNICA: opravljen

2. ki je dan k čemu, kjer je manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen

3. izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: storjen

4. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

5. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen

6. navadno v zvezi z leto ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: minuli

6.1 ki je živet na način, kot je določen v sobesedilu; SODOBNA USTREZNICA: preživet

7. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen

8. na koga izraža, da je komu pripisano, da je storil kaj nedopustnega, kaznivega

FREKVENCA: 97 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: doprineseni greh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Draveljska gmajna

Predlog

Draveljske gmajne samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

soseska v Ljubljani

IZGOVOR: [drávǝl’ska gmájna], rodilnik [drávǝl’ske gmájne]

PRIMERJAJ: draveljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Dráveljska gmájna -e -e [və] ž, zem. i. (á ȃ) |del Ljubljane|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

draveljski

Predlog

draveljska draveljsko pridevnik

IZGOVOR: [drávǝl’ski]

PRIMERJAJ: Draveljska gmajna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

flancati -am dovršni in nedovršni glagol

1. nedov., kdo; koga_tož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi

2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto

2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati

FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna -e ž (ȃ)
1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna
2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna -e ž (ȃ) pasti živino na ~i; pokr. iti v ~o v gozd; zastar. uboga ~ |reveži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna -e ž

neobdelani, na redko porasli svet, navadno skupna last vaščanov

SINONIMI:

ekspr. gmajnica

GLEJ ŠE SINONIM: gozd
GLEJ ŠE: ljudstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

gmȃjna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna [gmȃjna] samostalnik ženskega spola

občina
skupnost, občestvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna (gmajna, gmanja) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gmajna ž, F26, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; caetus, gmaina; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy; communitas, gmaina; concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene gmaine; ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe; ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene gmaine govory; excommunicare, panati, panovati, vun s'gmaine vrézhi; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu krade; pecunia publica, ene gmaine danarji; plebecula, -ae, is gmaine enu kardelze; plebs, ludſtvú, kardelu, is gmaine; populare, tudi te gmaine lubau ṡadobiti; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; popularis, is te gmaine, ali deṡhelán; populatim, od eniga folka, ali gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk; populis, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; respublica, opzhina, gmaina; synagoga, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá gmaina povſód; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna -e ž 1. skupnost: V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest: osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma: skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna sam. ž ♦ P: 40 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna ž

geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmajna ► gˈmaːi̯n’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájnica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od gmajna: zelena gmajnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmanja samostalnik ženskega spola

GLEJ: gmajna

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

iz gmajne ločenje gl. gmajna, iz, ločenje ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

léskovje -a s (ẹ́)
leskovo grmovje: gmajna z leskovjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nikógaršen -šna -o zaim. (ọ̑)
ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nikógaršen -šna -o nik. svoj. zaim. (ọ̑) Ta gmajna je ~a; prim. nikogaršnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nòtri jemánje ~ -a s prejemanje, prejemki: mi edna gmajna nej podilila kaj na vö dávanye i notri jemánye KŠ 1771, 600

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pašnik gl. gmajna

geselski sestavek / kazalka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

podelìti in podilìti -ím dov. podeliti, dati, darovati: Bo'se dosztójaj ſze táo podeliti z-ovoga Áldova KM 1783, 125; vu szükesnih letinaj vnogo 'sivesza, ali brezi, ali za pou cejne podeliti velela KOJ 1848, 112; Csi mi tak scsés podeliti, Bôg, doszta ali malo KAJ 1848, 225; Gdare krüh, szád ali pêneze mam, rad podelim nyi i drügim KAJ 1870, 43; Gda naſſ drági ocsa nebeſzki, nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Radoszt, vecsno radoszt vam Jezus vas podeli tam KAJ 1848, 119; tvoje dári, Proſzimo te, nám podejli BKM 1789, 118; Düha i nam podêli BRM 1823, 84; K-steromi velkomi dugoványi podêli tebi ocsa miloscse právi nágib KAJ 1848, X; Podêli nam pomôcs prôti pogübeli TA 1848, 48; Pouleg toga nám pokoja Naj podejli rouka tvoja BKM 1789, 380; I nám je ſzvoj mér podejlo BKM 1789, 131; Gori moremo za nyô aldüvati vsze, ka nam je Bôg pôdelo KAJ 1870, 163; Rázlocsne jezike nyim podelile BRM 1823, 88; je nyima mati po ednom faláti krüha i ednom jaboki podelila KAJ 1870, 10; naj dela dobro csinécsi zrokami, da má kaj podiliti tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; da ſzmo vám 'zeleli podiliti nej li ſzamo Evangeliom Bo'zi, nego i düſe naſe KŠ 1771, 616; nego li zmiloſtse podili, Boug tim pobo'znim KŠ 1754, 81; Ár váſz jáko 'zelejm viditi, naj vám kákſi dühovni dár podilim na potrdjávanye vaſſe KŠ 1771, 447; tomi, ki ga vcsi, naj podilí zevſzej dobrout ſzvoji KŠ 1771, 569; moli za mé ſziná tvojega Jezuſſa, naj mi podilí ſzvojo ſz. miloscso KM 1783, 84; dobro miszeo mi podejli KM 1783, 167; Tvo vrejdnoſzt, znami, proſzimo Podejli jo miloſztivno BKM 1789, 63; vſze ka ſzi nám ſztvoje miloſztivne dobroute podejlo KŠ 1754, 224; Hválo ti dájemo, ka ſzi nám nej ſzamo 'zitek podejlo KŠ 1771, 853; da je edna toj drügoj vſze ſzvoje laſztivnoſzti podilila KŠ 1754, 101; lejta, ſtere je meni Boug na zvelicsanye podejlo KM 1783, 199; mi edna gmajna nej podilíla kaj na vö dávanye i notri jemánye KŠ 1771, 60
podilìti se -ím se podeliti se, dati se: ſzveſztvo, po ſterom ſze onim .. ſz. miloſcsa podili KMK 1780, 85; Ár ſze vám tak obilno podili notri idejnye vu vekivecsno králeſztvo KŠ 1771, 718
podèleni -a -o podeljen, darovan: i za podelene nám tvoje dári ſzmo prikázali KM 1783, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

rasklásti -kladém dov. razložiti: Ár je vékſi, ki proroküje, liki ki gucsi zjezikmi, nego csi raſzkladé, naj gmajna pobougſanye vzeme KŠ 1771, 518
razklásti se -kládem se razodeti se: Ocsiveſzno ſze nyemi razkladé KŠ 1771, 796
razklàjeni tudi razkládjeni -a -o razložen: Tabitha, ſtera razkládjena ſze zové Dorkas KŠ 1771, 370; Emmánuel, ſtero je razklajeno znami Boug KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

rímski -a -o prid. rimski: nej pa Rimſzki Pápa KŠ 1754, 131; denok je lih veliki Károl ino rimszki Czaszar bio on junák KOJ 1848, 6; Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b; [Vera] Rimſzka, ali Pápinſzka KŠ 1754, 85; ka je teda právo Krisztusovo vöro rimszka gmájna mejla KOJ 1845, 75; Rimſzko KM 1790, 8; Sz. Paveo ſze je v-trétyem leti z-Rimſzkoga robſztva vo oſzloubodo KM 1796, 131; vnogo dr'sáv od czarigrádszkoga i rimszkoga Czaszara pod szvojo oblászt zmetali KOJ 1848, 6; Na piſzanye je nadignyeni v Rimſzkom prvom robſztvi KŠ 1771, 589; zbili ſzo lidí Rimſzke KŠ 1771, 394; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega z-Grcskimi i Rimſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

španovȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

tŕnjast -a -o prid. (ŕ)
1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna
2. trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

ubógo

prisl.:

ubogo živeti

star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo

sam.: pomagati ubogim in bolnim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vkùp prisl. (ȕ)
skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno
● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vö̀dávanje -a s izdajanje, izdatek: vödávanye te pa rainskih vecs zadene AIP 1876, br. 1, 2; mi edna gmajna nej podilila kaj na vö dávanye KŠ 1771, 600

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vsákogar -- -- cel. svoj. zaim. človeškosti (ȃ) ~ čast je skušala umazati; vseh in ~ lastnina; Vaška gmajna je ~ in nikogar |vsakogaršnja|; ~ poštenje je bilo prizadeto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Za staro pravdo zdaj bo »drajna« ...

Kako bi razložili izraz drajna v Puntarski Mileta Klobčiča. Za staro pravdo zdaj bo drajna ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.