bedeníca -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brínov in brínjev -a -o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájna -e ž (ȃ) 
  1. 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna
  2. 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gmájnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od gmajna: zelena gmajnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

léskovje -a (ẹ́) leskovo grmovje: gmajna z leskovjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nikógaršen -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

tŕnjast -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna
  2. 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) 
  1. 1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
  2. 2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
  3. 3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
  4. 4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
    // z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
  5. 5. ekspr. nerazkošen, skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
    ● 
    iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vkùp prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se)
// pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno
● 
pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 9