grȃd 1., grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.-C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gràd 2., gráda, m. = toča, Meg.-Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grád -a m grad: Terdi grád je nas Bog SM 1747, 79; Nas mocsen grád BKM 1789, 115; A vár, kastély, grád AIN 1876, 12; zapovedao ga je vu grád KM 1796, 129; ti zmo'sni gradi ſzo zidali SŠ 1796, 126; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad [grȃd]
samostalnik moškega spolagrad, trdnjava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
grad m, F
6,
arx, grad, bramba;
castellanus, kateri
v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd;
castellum, vel castrum, gräd, bramba;
litorea arx, en
grád per kraju morjá;
magdalenus, -a, -um, od Magdala
gradú. Marc:16;
mausolaeum, ſmertni
grad
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad -a m grad:
nijh grad im. ed., inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu ǀ en Skof v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada rod. ed. ǀ S. Chrish je bil Skof pruti gradu daj. ed. ſturil ǀ ima en mozhan grad tož. ed. na shivi skali ſisidan ǀ vſame pojti ven grad tož. ed. sa Mujshkro shlushit ǀ v' tem Grofovem gradi mest. ed. Braviller ǀ vſe kar je bilu v'gradi mest. ed./daj. je pogorelu ǀ v' nemski desheli v' tem gradu mest. ed. Waldenberga veliku shlahtnih Gospudu bi bili shivi sgoreli ǀ pod Gradam or. ed. veni kmetushki hishi je mogla prebivat ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, shlahtnikam te grady tož. mn. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh mest. mn. prangat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad
-a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad1 [graščina] sam. m ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grad2 [toča] sam. m ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Beli Grad m zemljepisno lastno ime
Beograd:
Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Gornji Grad [gọ̑rnji grȃd]
samostalniška zveza moškega spolaštajersko mesto Gornji Grad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Novi Grad -ega -a m zemljepisno lastno ime
Novi Grad:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … v' Novimgradu mest. ed. (IV, 171) Verjetno je mišljen Nôvi Grád Podrávski pri Koprivnici.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.