gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik.; gumnò, Ravn., ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.-M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gǜmno -a s gumno: ſcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gumno [gúmno] samostalnik srednjega spola

gumno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gumno prim. gubno 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gumno -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gumno sam. s ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584-Reg1, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 6