Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

bičovje s, F9, juncetum, -ti, tú meiſtu na katerim bizhovje, ali lozhek raſte; juncosus, -a, -um, polhen bizhovja; juncus, -ci, lozhovje, bizhovje; juncux, -ci, lozhovje, bizhovje; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpiculum, -li, ena verſha, ena zainiza s'bizhovja; surpiculus, -li, ena is bizhovja zainiza; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mozizhja nariena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

breza¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

fraj prisl., F3, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu frai; parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy; solutè, frai, leidig

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

fúnkija -e ž (ú)
vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt

1. gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

goščava ž, F8, condensio, goṡzhava; craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; densitas, goṡzhava; fructicatio, ṡraſtenîe ene goṡzhave; nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je goszhava; saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; spiſsitudo, goṡzhava; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gȍzd gózda m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

gozd m, saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hǫ̑st, m. = hosta 1), SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hósta -e ž (ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hósta -e ž (ọ̑) star. gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hósta -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024

họ̑sta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hosta [họ̑sta] samostalnik ženskega spola

gosto grmovje, z gostim grmovjem porasel svet; goščava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hosta samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hosta sam. ž ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hosta ž

• geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

họ̑star – glej họ̑sta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hostelj [hóstǝlj hóstǝljna] samostalnik moškega spola

gozd, gaj, ki je svetišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

họ̑sten – glej họ̑sta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hrást -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hvọ̑st – glej họ̑sta

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hvǫ̑sta, f. = hosta 3): Vsak drugačno hvosto meša, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

hvọ̑šč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Izvor priimka »Hostar«

Prosim za etimološko razlago priimka Hostar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...

Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kol m, F24, aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na kolu[!]; charax, -cis, vinski kol, paliza per tertah; fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; fistucare, kole, ali bruna notar vbyati; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; impalatus, -a, -um, na kol nataknîen; palaris sylva, hoſta ṡa kolle; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; palus, -li, en kol, en kolez; pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti, kolle potikati; ridica, -cae, vinṡki kol; scipio, -onis, ena paliza, ali kol; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; sublica, -ae, kol ṡa múſt; sublicium, tá kol, kateri ſe v'vodó ṡabia; sudes, -dis, tudi en koll; surus, en kol, ali ṡhtanga; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; vitis vidua, ena pres kolla terta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kolje s, F5, calametum, terṡzhize od ſhpizhenîa vinskiga koila; pedatio â pedo, kollenîe s'vinskim kollem; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; virgetum, -ti ſhibje, garmie ṡa vinsku kolle, garmovje; viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

kolosek m, sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lẹ̑s lesȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lẹ́sa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lẹ́ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

lóza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mlakast prid., F2, paludosus, -a, -um, paluster, -tris, muṡgenu, mezhizhnu, mlakaſt; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mocveren prid., F5, locus humidus, enu faihtnu, merzvarnu, ali mozvèrnu meiſtu; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; udus, -a, -um, mokar, mozvèrin; uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi moker, inu mozvèrin; uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza moker

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

modríkast -a -o prid. (í)
ki ni popolnoma moder: modrikast cvet; voda modrikaste barve; modrikaste gore; modrikaste meglice / od mraza modrikast obraz
♦ vrtn. modrikasta funkija vrtna trajnica z velikimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta sieboldiana

modríkasto prisl.:
modrikasto siva ali modrikastosiva tkanina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

neposekan prid., incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

njiva ž, F47, adagia sunt: Skusi Gospodarjove ozhy, ta nyva dobru rody; ager, Nyva, pule; ager decumanus, deſſetinska nyva; ager segete nudatus, ſternizhna nyva; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; solum agri, ṡemla na nyvi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pašen prid., F3, compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle; pastus, -a, -um, paſhen, popaſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

požgár, -rja, m. kraj, kjer se je hosta požigala: na požgarju rada ajda raste, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

prepovedan del., F7, illicitus, -a, -um, neſpodoben, prepovédan; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; inconceſsus, -a, -um, nedopuṡzhen, prepovédan; interdictus, -a, -um, prepovédan; pomoerium, -rÿ, en zvinger, odlozhen proſtor okuli méſtnih ṡydou, kir je prepoveidanu ṡydati; prohibitus, -a, -um, prepoveidan; vetitus, -a, -um, prepovédan, branîen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pripuščen del., F5, amiſsus, -a, -um, perpuszhen; caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe, ẛléhernimu frai; licere, perpuṡzhenu biti, ſturiti; licet, zhe lyh, ſe ſpodobi, je perpuṡzhenu; moratorius, -a, -um, ṡashihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sekanje s, F7, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe, ẛléhernimu frai; caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na kosze, na drobnu; caesio et caesura, ſekanîe; covinus, -ni, ene voiṡke kulla, ali vus, na katerim ſo bily oſtri, inu krivi mezhi k'ſeikanîu; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; schidia, -orum, terṡkè per zimpermanih, inu druge per reiſanîu, ali ſékanîu; sciſsilis, -le, lagák k'ṡhaganîu, ali k'ſekanîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

smeti nedov., F9, audere, ſmeiti; audes, ſmeish; ausim, de bi ſmil; ausus, -a, -um, ausus est, je ſmil; effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei ſékati; prim. nesmeti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sȓž -i in sržȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

šumȋčje, n. = mah in drobna hosta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

travnik m, F12, carum, kimil, kateri na travnikih raſte; centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; foenile, travnik, koſheniza; herbarium, en travnik; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo; prata rident, travniki ſe lipú ṡelene; pratum, -ti, travnik, ſnoṡhet [str. 168b ]; pratum, -ti, en travnik, ali ſnoṡhet [str. 172b ]; sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; verbasculum, -li, enu meiſtu polnu trave, en travnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

usekati dov., F2, incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; obnubere caput, glavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.