citátnost -i ž (ȃ)
1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo
2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila E (↑)citáten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E ← nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn ← (st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vélikosŕbski -a -o prid. (ẹ̑-ȓ)
ki je v zvezi z velikosrbstvom: velikosrbski nacionalizem; velikosrbska ideja; velikosrbska politika; Za paravanom se skriva unitarizem in velikosrbska hegemonija E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1  + Sŕb

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Število zadetkov: 3