forénzik -a m, člov. (ẹ́) strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: Forenziki so na osnovi zbranih podatkov naredili fotorobota nasilneža, ki je na ljubljanski avtobusni postaji huje ranil šoferja E ← nem. Forensik(er), agl. forensic (scientist) 'forenzični (znanstvenik)' iz ↑forénzika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vpogledováti -újem nedov. (á ȗ) pregledovati kaj, navadno uradni dokumenti, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: neposredno vpogledovati; ne imeti pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto; Sodni izvedenec v tej zadevi strokovnega dela ni imel, saj mu v zdravstvene kartoteke, v katerih je popis bolezni, ni bilo treba vpogledovati in tudi ni vpogledoval E ↑vpoglédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.