cép -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑nav. mn.  
  1. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi
  2. 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

grlína -e ž (í) 
  1. 1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini
  2. 2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

jáblan -i ž (ā) star. jablana: cvetoče jablani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

jáblanov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
 
agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

jábolčen -čna -o [u̯čprid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki; jabolčna lupina; jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
 
zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

jábolčko -a [u̯č(á) 
  1. 1. redko jabolček: na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
  2. 2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

rôden -dna -o prid. (ó) 
  1. 1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza; nekateri trsi so še rodni; nega mladega rodnega drevja
  2. 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega; povečati rodne površine
    // ki dobro obrodi: rodne sorte jablan
  3. 3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden: rodna ženska; upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti
    ● 
    nar. rodna letina bogata, obilna
    ♦ 
    agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

sortimènt -ênta (ȅ é) 
  1. 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment
  2. 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment
    ♦ 
    agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

zakòp -ópa (ȍ ọ́) 
  1. 1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine
  2. 2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred sovražnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke
  3. 3. vrtn. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, deli rastlin, da prezimijo, se ohranijo: dati čebulice tulipanov, sadike jablan v zakop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á) 
  1. 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino
  2. 2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek
  3. 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
    ● 
    žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
    ♦ 
    agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Število zadetkov: 10