jámar -ja m (ȃ) - 1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno
// redko speleolog: publikacija znanega jamarja - 2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar
- 3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.