jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jaspis samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jaspis m, jaspideus, -a, -um, kar je take farbe kakòr jaſpis

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jaspis m jaspis: na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis im. ed. imenovaniga (III, 384) ← gr. ἴασπις ‛jaspis’ ← hebr. iāšepœh ‛neki kamen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jaspis sam. m ♦ P: 4 (TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.