cvŕča, f. 1) "ocvrt drob rekše jetra, pluča in srce kake mlade živali ali kuretine", Goriška ok., Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 2) ocvrta jajca, Meg., Jarn., Celovška ok., Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
frȋgati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gȃča 1., f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.-Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gétra -ter s mn. jetra: Csi od scsuke gétra na prê szo piknyaszte AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.-C., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
jetra [jẹ́tra]
množinski samostalnik srednjega spolajetra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
jetra (jetra, jetre) množinski samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
jetra s mn., F
2,
hepar, jetra;
inflamatio hepatis, rupezhúſt
jeter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
jetra s mn. jetra:
ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe, jetra im. mn., shelodiz, trebuh, vſe shile ſe ſo bile vnjemu skerzhele (V, 95) ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze, inu jetra tož. mn. orli vſe skusi targajo (I/2, 187)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ję́trca, n. pl. dem. jetra; kleine Leber.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
jetrca [jẹ́trca]
samostalnik ženskega spolamajhna jetra; jetrca
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
jetre množinski samostalnik srednjega spolaGLEJ: jetra
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
jétro -a s jetra: Máj; jétro KOJ 1845, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče-Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
orel -rla m orel:
oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pljuča s mn. pljuča:
ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe im. mn., jetra, shelodiz (V, 95)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
srce -a s 1. srce kot organ:
niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli:
moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost:
Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Titius m osebno lastno ime
Titij:
martre, katero terpè Ixion, Prometheus, Sisyphus, Tityus im. ed., inu Tantalus (I/2, 187) ǀ Tityus im. ed. pak je per eni skali pervesan, inu ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo (I/2, 187) Títij, gr. Τιτυός, bajeslovni gigant, obsojen v hadu na to, da mu dva jastreba žreta drob.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
trgati -am nedov. 1. trgati:
sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati:
vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati:
tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se:
sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio → trije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
trgati -am
nedov.1.
trgati:
sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
želodec -dca m želodec:
shelodiz im. ed. obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe, jetra, shelodiz im. ed., trebuh ǀ imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne, shelodiz tož. ed. s'poperja ǀ terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh tož. ed. naſitit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.