jezérnik -a m polkovnik, poveljnik: ti bogati i jezerniczke ſzo ſze ſzkrili vlüknye KŠ 1771, 778; Naj jejte meſzou králov i meſzou jezernikov KŠ 1771, 802; gda bi Herodes vecsérjo napravo tim viſesnyim ſzvojim i jezernikom KŠ 1771, 119; Priſao je pa Jezernik z-vitézmi KM 1796, 129

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

popàdnoti -pádnem dov. popasti, zgrabiti, uloviti: Kapni; dobiti, popadnoti KOJ 1833, 161; jezernik zapovedao je vité'ztvi doli idti i popadnoti ga od nyih KŠ 1771, 414; cêlo prgiscso kaménya nyemi je popadnoti lêhko bilô KAJ 1870, 82; vgányam ſze pa, csi ga kak popádnem KŠ 1771, 597; ovczo, i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo, jelijo ne popádne KŠ 1771, 38; On vſze ſzvoje verne poſzlühne v-nevôli, dr'zi, varje, v-nevôli popádne BRM 1823, 320; száki brat i szesztra tüdi popádne grüdiczo KOJ 1845, 96; Tak bej'zte, naj jo popádnete KŠ 1771, 507; sam ga za perôt popadno BJ 1886, 17; Nyou je on toti popadno KOJ 1848, 98; Pesz ga je za rokô popadno KAJ 1870, 41; ki za ledernisörc popadno AIP 1876, br. 1, 7; Teda je pavozino (scsáp) popádnola KAJ 1870, 142; Popadnoli ſzo zato kaménye KŠ 1771, 296; Ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; i gda bi ga za pláscs popádnola, escse je i onoga ſzébe püſzto KM 1796, 26; pren. ovak nescse priliko popadnoti AIP 1876, br. 7, 8; Naj szi pregánya protivnik düso mojo, popádne i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; Etakso priliko vnôgi popádnejo i veliki 'zoj vzemejo AIP 1876, br. 7, 1; i vrêloszt tvoje szrditoszti popadni nyé TA 1848, 55; Zdaj szo podjármani národje 'selno priliko popadnoli KOJ 1848, 5
popàdnovši -a -e ko je popadel, zgrabil: Ete pa vſztráhi zdr'zte, liki zognya je popadnovſi KŠ 1771, 760; pren. Nego mládi Luther popadnovsi priliko sze stimati KOJ 1845, 55
popádjeni -a -o ujet: Odnut ſze nazáj povrne v-Alexandrio, popádjeni od poganov KŠ 1771, 101; za ſteroga volo ſzam popádjeni od Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 597; Za tej volo ſzo me ſteli 'Zidovje, popádjenoga vu czérkvi, ſzvojimi rokámi vmoriti KŠ 1771, 422

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

raztr̀gati tudi rastrgàti -am dov.
1. raztrgati, razbiti: Nemore niſcse poſzoude toga mocsnoga raztrgati KŠ 1771, 110; nacsi raztrga nouvo vino poſzoudo KOJ 1848, 108; ſzvinyé, naj ga vrnoucse váſz raſztrgajo KOJ 1848, 21; pren. Da duse moje, i neraztrgajo je TA 1848, 6; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; Ali raztrgao je i vezala KŠ 1771, 194
2. povzročiti razpad: ino szo na szkrivnyem miszlili Austrio raztrgati KOJ 1848, 109
raztr̀gati se -am se
1. raztrgati se: Nyi [knig] papire je vezár vküpzasio, da sze nebi raztrgale KAJ 1870, 6
2. razpasti: i ovak bi sze Ausztria raztrgala AIP 1876, br. 2, 3; Ka ſze je raztrgalo Salamonovo Králeſztvo, zrok je bio KM 1796, 68
3. odpasti: i raztrgali ſzo ſze 'znyega lanczi KŠ 1771, 114
4. ločiti se: zaposztavki sze i teda raztrgajo od verbuma KOJ 1833, 124; bojao ſze je jezernik, naj ſze ne raztrga Paveo od nyih KŠ 1771, 414
5. razcepiti se: Raztrgala ſze je pa ta vno'zina meſzta KŠ 1771, 385
raztŕgani tudi rastr̀gani -a -o raztrgan: vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá raſztrgani je KŠ 1771, 101; ſzmiluj ſze nad tvojov raſztrganov ovcsárniczov KŠ 1771, 832; i raztrgane ploté je popravo KM 1790, 76; Rongyos, raztrgan -a -o AIN 1876, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Rimlánec -nca m Rimljan: Jezernik ga ne ſzmej ni bicsüvati, ka je Rimlánecz KŠ 1771, 410; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti, da ſzmo Rimlánczi KŠ 1771, 393; da je Rimlánczov vöra povſzem ſzvejti glaſzna bila KŠ 1771, 434; Szvéti Pavel Apoſtol kRimlánczom piſzoucſi TF 1715, 33; Pavlov Liſzt k-Rimlánczom KŠ 1754, 3; liki Paveo ſzvoj liſzt Rimlánczom KŠ 1771, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.