Tiskanje

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]

1.

delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

1.

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]

1.

ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

1.1.

2.

ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]

1.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden

1.1.

2.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

enakovreden

FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija]

kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja

STALNE ZVEZE: pravna fikcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fonologíja fonologíje samostalnik ženskega spola [fonologíja]

1.

iz jezikoslovja veda, ki se ukvarja s proučevanjem fonemov določenega jezika

1.1.

iz jezikoslovja

2.

glasovne značilnosti določenega jezika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Phonologie, iz ↑fon(em) + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

gábez gábeza samostalnik moškega spola [gábes gábeza]

1.

dlakava rastlina s črno koreniko, širšimi suličastimi listi in visečimi zvončastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Symphytum

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni gabez
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...

glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]

1.

krajše pojasnilo, opomba k besedilu

2.

krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje

3.

iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...

góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]

1.

slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno

2.

ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo

ETIMOLOGIJA: ↑gobec

hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno]

1.

v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo

1.1.

2.

kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost

STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba

jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]

1.

nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa

2.

slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto

FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]

1.

strokovnjak za jezikoslovje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]

1.

veda o jeziku in jezikovnih pojavih

1.1.

STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z jezikoslovci ali jezikoslovjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník]

iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol

STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika
ETIMOLOGIJA: ↑leden

ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški]

1.

ki je v zvezi z ledenikom

STALNE ZVEZE: ledeniški jezik
ETIMOLOGIJA: ↑ledenik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

literárnost literárnosti samostalnik ženskega spola [literárnost]

1.

elementi, struktura literature

2.

lastnost česa, da ima elemente, strukturo literature

ETIMOLOGIJA: ↑literarni

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

okápi okápija samostalnik moškega spola [okápi]

kopitar s temno rjavo dlako po trupu ter belimi in temnimi prečnimi progami po nogah, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Okapia johnstoni

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. okapi, nem. Okapi iz nekega afriškega jezika

otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]

1.

prenehati biti oster, rezati, sekati dobro

2.

postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj

3.

postati slabo odziven, manj učinkovit

4.

postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti

ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol [parodírati]

1.

na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej ↑parodija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica]

1.

ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑pesnik

pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]

1.

vulgarno žensko spolovilo

2.

vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun

3.

kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

3.1.

kot medmet

vulgarno

FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

1.1.

;

SINONIMI:

plitev

2.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

3.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

4.

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

5.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

5.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]

1.

umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih

2.

preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pesniti

purístka purístke samostalnik ženskega spola [purístka]

navadno slabšalno ženska, ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno čistunka

ETIMOLOGIJA: ↑purist

purízem purízma samostalnik moškega spola [purízəm]

navadno slabšalno dejanje, lastnost koga, da si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno čistunstvo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Purismus iz frc. purisme iz pur ‛čist’ < lat. pūrus - več ...

skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]

1.

narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati

1.1.

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodrati

2.

v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati

2.1.

v obliki skodrati se

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodrati

FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati

spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi]

1.

vulgarno iti, uiti, zbežati

1.1.

navadno velelno

vulgarno

oditi

izginiti

2.

vulgarno ukrasti, odvzeti

ETIMOLOGIJA: ↑pizditi

spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]

1.

s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

3.

ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti

spodrívati spodrívam nedovršni glagol [spodrívati]

1.

s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: izpodrivati

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati

3.

ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati

ETIMOLOGIJA: ↑izpodrivati

táščin táščina táščino pridevnik [táščin]

1.

ki je v zvezi s taščo, pripada tašči

1.1.

taščo

STALNE ZVEZE: taščin jezik
ETIMOLOGIJA: ↑tašča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tórej členek [tórej]
I.

1.

izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved

1.1.

2.

izraža poziv, spodbudo k ukrepanju

3.

v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik

1.

uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek

2.

uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka

ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

varán varána samostalnik moškega spola [varán]

večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus

STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...