Tiskanje

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

bívoličji bívoličja bívoličje pridevnik [bívoličji]

ki se pridobiva od bivolic ali nastane s predelavo mleka bivolic

ETIMOLOGIJA: ↑bivolica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]

1.

koničast izrastek pri živalih ali rastlinah

2.

iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena

3.

zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika

STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]

1.

zelo globoka jama s strmimi stenami

2.

ekspresivno velika globina

3.

ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema

4.

ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega

4.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

1.

udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

3.

ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

4.

ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1.

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča]

1.

izcedek, ki se iz maternice izloča nekaj tednov po porodu

2.

krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: menstruacija, mesečna čišča

3.

ekspresivno proces, pri katerem se odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga nezaželeni, zlasti z vplivnih položajev; SINONIMI: čistka

STALNE ZVEZE: mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

depresívno prislov [depresíu̯no]

1.

takó, da je prisotna, izražena depresija

2.

takó, da je prisotno, izraženo slabo duševno počutje

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑depresivni

depresívnost depresívnosti samostalnik ženskega spola [depresíu̯nost]

1.

stanje osebe z depresijo

2.

stanje, lastnost koga, da se duševno slabo počuti

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑depresivni

dlákavost dlákavosti samostalnik ženskega spola [dlákavost]

1.

lastnost koga, česa, da je poraslo z dlakami

2.

lastnost česa, da je poraslo z dlačicami

ETIMOLOGIJA: ↑dlakav

duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]

1.

izražati se domiselno in šaljivo

2.

ironično neuspešno se truditi izražati se domiselno in šaljivo

ETIMOLOGIJA: iz ↑duhovit po zgledu govoričiti

enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa]

strokovnjak za enologijo

STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej ↑enologija

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon]

manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae

STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

golfíšče golfíšča samostalnik srednjega spola [golfíšče]

igrišče za golf

ETIMOLOGIJA: ↑golf

grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska]

1.

iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...

hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]

dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo

ETIMOLOGIJA: ↑hinavski

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]

1.

priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]

1.

stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden

jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]

1.

navadno ekspresivno jež, zlasti manjši

2.

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek

3.

kar po obliki spominja na manjšega ježa

3.1.

4.

pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve

STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež

jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc]

glodalec z grobo, navadno temnejšo dlako in tršimi daljšimi bodicami po hrbtu; primerjaj lat. Hystricidae

STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: ↑jež

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]

1.

zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...

katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri]
I. vprašalni zaimek

1.

sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto

1.1.

samostalniški zaimek

II. poljubnostni zaimek

1.

izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja

1.1.

samostalniški zaimek

III. oziralni zaimek, kot veznik

1.

zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto

1.1.

samostalniški zaimek

zlasti v predmetnih odvisnikih

2.

v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka

2.1.

v rodilniku

v prilastkovih odvisnikih

ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...

klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]

1.

odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja

1.1.

;

SINONIMI:

klistiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...

klistírati klistíram nedovršni in dovršni glagol [klistírati]

čistiti črevo, spodbujati njegovo delovanje z dajanjem odvajalnega sredstva v danko

ETIMOLOGIJA: ↑klistir

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kóder kóli; in kóderkóli prislov [kódər kóli]

1.

navadno v zvezi od koder koli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

2.

navadno v zvezi od koder koli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

ETIMOLOGIJA: ↑koder in ↑koli

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]

1.

drama s šaljivo, smešno vsebino

2.

film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem

3.

elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja

4.1.

slabšalno

STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...

kopítar kopítarja samostalnik moškega spola [kopítar]

1.

iz zoologije sesalec, ki ima zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo; primerjaj lat. Euungulata

1.1.

;

primerjaj lat.

Perissodactyla

FRAZEOLOGIJA: Le čevlje sodi naj kopitar.
ETIMOLOGIJA: ↑kopito

kozáča kozáče samostalnik ženskega spola [kozáča]

iz zoologije velika sova s sivkastim perjem z rjavimi progami in daljšim repom, ki živi v Evropi in Aziji; primerjaj lat. Strix uralensis

ETIMOLOGIJA: ↑koza

krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]

1.

na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha

2.

skrajni, končni del česa

2.1.

2.2.

navadno v množini

3.

Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja

3.1.

4.

iz zoologije zadnji sekalec konja

STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]

1.

večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica

1.1.

STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

manikúra manikúre samostalnik ženskega spola [manikúra]

1.

urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikiranje

1.1.

;

SINONIMI:

manikira

STALNE ZVEZE: francoska manikura
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. manicure) iz frc. manucure, glej ↑manikira

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]

1.

označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami

2.

označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja

3.

označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom

4.

ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo

5.

ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah

6.

iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...

mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]

1.

oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

ETIMOLOGIJA: ↑mijav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

móča móče samostalnik ženskega spola [móča]

1.

stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah

2.

ekspresivno padavine, zlasti dež

3.

ekspresivno mokrota, vlaga

ETIMOLOGIJA: ↑močiti

monsúm monsúma samostalnik moškega spola [monsúm]

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsun

ETIMOLOGIJA: k ↑monsun

monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski]

1.

ki je v zvezi z monsunom 1.

1.1.

monsun 1.

monsunu 1.

STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]

1.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria

2.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

3.

okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum

STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]

priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi

FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nalakírati nalakíram dovršni glagol [nalakírati]

nanesti lak na nohte; SINONIMI: manj formalno polakirati

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]

izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave

STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi

obrásti obrástem tudi obrásem dovršni glagol [obrásti]

1.

s svojo rastjo priti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obrasti se postati prekrit s širjenjem rastlinja vse naokoli, po svoji površini

3.

v obliki obrasti se narediti si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑rasti

oglávje oglávja samostalnik srednjega spola [ogláu̯je]

1.

del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glave

2.

ekspresivno naglavni okras

3.

priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavnica

ETIMOLOGIJA: iz o(b) glavi

òpa medmet

1.

izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava

2.

izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako

2.1.

3.

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda

3.1.

4.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop

otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát otročádi]

ekspresivno več otrok, otroci

ETIMOLOGIJA: ↑otrok

pantoténski pantoténska pantoténsko pridevnik [pantoténski]
STALNE ZVEZE: pantotenska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pantothenic, iz gr. pántothen ‛povsod’

paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác]

fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih

ETIMOLOGIJA: ↑paparazzo

pártnerjev pártnerjeva pártnerjevo pridevnik [pártnerjeu̯ pártnerjeva pártnerjevo]

1.

ki je v zvezi s partnerjem 1., pripada partnerju 1.

1.1.

partnerjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑partner

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pártnerski pártnerska pártnersko pridevnik [pártnerski]

1.

ki je v zvezi s partnerji 1. ali partnerstvom

1.1.

partnerje 1.

2.

ki je v zvezi s partnerji 3. ali partnerstvom

STALNE ZVEZE: partnerska kartica
ETIMOLOGIJA: ↑partner

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pásavec2 glej pásovec

pávji pávja pávje pridevnik [páu̯ji]

1.

ki je v zvezi s pavi 1.

STALNE ZVEZE: pavje oko
ETIMOLOGIJA: ↑pav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

péhtran péhtrana samostalnik moškega spola [péhtran]

grmičasta začimbna rastlina z dolgimi suličastimi listi izrazitega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Artemisia dracunculus

STALNE ZVEZE: francoski pehtran
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Perchtram < stvnem. perhtram, prevzeto prek lat. pyrēthrum iz gr. pýrethron ‛rastlina maroška bertramka’, iz pȳr ‛ogenj’ - več ...

pelerína peleríne samostalnik ženskega spola [pelerína]

1.

vrhnje oblačilo, navadno gumijasto, za zaščito pred dežjem

2.

vrhnje oblačilo brez rokavov, zlasti žensko, ki se ogrne okrog zgornjega dela telesa

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pelerine iz frc. pèlerine ‛pelerina’, prvotno ‛romarska, popotna obleka (z velikim ovratnikom)’, iz pèlerin ‛romar, popotnik’ < lat. peregrīnus ‛tujec, romar’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

1.1.

;

SINONIMI:

plitev

2.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

3.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

4.

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

5.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

5.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

plítko prislov [plítko]

1.

takó, da je od površine proti notranjosti razsežnost, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhna; SINONIMI: plitvo

2.

takó, da je zajet le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitvo

3.

ekspresivno takó, da se kaže, izraža nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvo

ETIMOLOGIJA: ↑plitek

podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják]

1.

temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik

2.

koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik

ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...

polónica polónice samostalnik ženskega spola [polónica]

1.

iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica

2.

hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica

ETIMOLOGIJA: nejasno - več ...

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]

1.

ki ima prehlad, kaže znake prehlada

1.1.

prehlad

2.

ki ga prizadene vnetje sluznice

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]

1.

ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil

2.

ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega

ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica

prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka]

1.

majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje

2.

stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje

ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...

razpízditi razpízdim dovršni glagol [raspízditi]

1.

vulgarno razjeziti, razburiti; SINONIMI: vulgarno popizditi

2.

v obliki razpizditi se, vulgarno razjeziti se, razburiti se; SINONIMI: vulgarno popizditi

ETIMOLOGIJA: ↑pizditi

róbček róbčka samostalnik moškega spola [rópčək]

izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja zlasti za osebno higieno

FRAZEOLOGIJA: Pripravite robčke!
ETIMOLOGIJA: ↑robec

róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]

1.

izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu

2.

starinsko ruta

STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’

sadístka sadístke samostalnik ženskega spola [sadístka]

ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega

ETIMOLOGIJA: ↑sadist

sarkástičen sarkástična sarkástično pridevnik [sarkástičən]

1.

ki ima kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sarkastisch iz gr. sarkastikós ‛posmehljiv, porogljiv’, glej ↑sarkazem

skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]

1.

očistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

slépec slépca samostalnik moškega spola [slépəc]

1.

kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis

2.

ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida

3.

slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati

FRAZEOLOGIJA: še slepec vidi (kaj)
ETIMOLOGIJA: ↑slep

smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka]

1.

zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana

1.1.

ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

1.

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

2.

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

streptokókni streptokókna streptokókno pridevnik [streptokókni]

1.

ki je v zvezi s streptokokom

1.1.

streptokok

ETIMOLOGIJA: ↑streptokok

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

škórenjček škórenjčka samostalnik moškega spola [škórənčək]

1.

navadno v množini, navadno ekspresivno škorenj, zlasti manjši

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

škorenjc

2.

kar po obliki spominja na škorenj, zlasti okrasne vreče, okraski; SINONIMI: škorenjc

ETIMOLOGIJA: ↑škorenj

špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl]

1.

neformalno računalniška igra

2.

neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami

3.

neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba

4.

neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih

FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej ↑špilati

Ti simbol

simbol za kemijski element titan

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ti, simbola za element ↑titan

tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kaj

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz ↑tožiti - več ...,

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]

1.

glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris

2.

iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae

STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...

vézniški vézniška vézniško pridevnik [vézniški]

ki je v zvezi z veznikom 2., 2.1.

STALNE ZVEZE: vezniška beseda
ETIMOLOGIJA: ↑veznik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]

1.

del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami

1.1.

iz zoologije

2.

ekspresivno zadnjica

3.

zadnji del vozila, zlasti avtomobila

ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za

zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]

1.

označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo

1.1.

2.

ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

3.

neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli

ETIMOLOGIJA: ↑količiti

zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]

1.

oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

1.

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

1.1.

ekspresivno

2.

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

2.1.

v obliki zapresti se

ekspresivno

2.2.

v obliki zapresti se

ekspresivno

3.

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

3.1.

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]

1.

oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

2.

slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino

3.

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]

1.

z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑dresirati

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...