afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ávraSSKJ -e ž (ȃ) 1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka 2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra 'svež zrak, vetrič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
avtomátik -a m (á) vozilo z avtomatskim menjalnikom: Zame je bilo nekoliko nenavadno, ker je dvosed in avtomatik, ki ga še nisem vozila E ← agl. automatic iz (↑)avtomátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
balírnica -e ž (ȋ) obrat za stiskanje v bale: Ker prostora za dokončno odlaganje ni bilo več, so lani zgradili balirnico, v kateri odpadke stisnejo in zavijejo v folijo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́) pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E ← agl. blogger iz ↑blôg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í) ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ) 1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka 2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
CD-player -ja cit. [cẹdé-plêjer] m (ẹ̑-é) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-predvajalnik, laserski gramofon (1): prenosni CD-player; V razredu ni kasetofona ali CD-playerja, ker ni finančnih sredstev E ← agl. CD player iz ↑CD + ↑player
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
črkoválnik -a m (ȃ) del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; pregledovalnik (1): slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik; Prepoznala je nekaj tipkarskih napak, ki so črkovalniku ušle, ker pač tudi napačno napisana beseda nekaj pomeni E (↑)črkováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dekriminalizácija -e ž (á) 1. prenehanje obravnavanja česa kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizacija marihuane; dekriminalizacija prostitucije; Treba je opozoriti, da dekriminalizacija, kot si to nekateri zmotno predstavljajo, ne pomeni tudi legalizacije prostitucije 2. prenehanje obravnavanja koga kot prestopnika, kriminalca: Naš namen je bil dekriminalizacija zasvojencev in uživalcev drog, ker menimo, da gre za žrtve zlorabe drog, ki jih ni mogoče enačiti s preprodajalci oziroma kriminalci in jih enako kaznovati E ↑dekriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dokapitalizácija -e ž (á) ekon. vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ékoterorízem -zma in éko terorízem -- -zma m (ẹ̑-ī) 1. uničevanje narave, življenjskega okolja: V državi se že vrsto let dogaja barbarski ekoterorizem; umiranja rib v rekah smo se skoraj že privadili, običajni so pomori ptic, vse manj je žabjega regljanja 2. akcija privržencev ekoloških gibanj ali strank proti kršenju načel ohranjanja življenjskega okolja: Konec marca je bilo šest aktivistov aretiranih zaradi tako imenovanega ekoterorizma, ker so se na svoji spletni strani zavzemali za pravice živali E ↑éko… + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ekumenízem -zma m (ī) rel. gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev; ekumensko gibanjeSSKJ: Za začetek pravega in dejavnega ekumenizma si je novi papež izbral Bari tudi zato, ker je tam pokopan sveti Nikolaj iz Mire, ki ga slavijo in obiskujejo njegov grob tako katoliki kot tudi pravoslavni E (↑)ekuména
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
evrópskost -i ž (ọ̑) 1. pripadnost evropski kulturi, miselnosti: O evropskosti Moldavije ne gre dvomiti 2. pripadnost Evropski uniji: Ker priljubljenost EU v nekaterih starih članicah pada, se ponekod krepi nacionalizem, to pa politikom, odvisnim od javnega mnenja, otežuje prizadevanje za evropskost E (↑)evrópski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
fátva -e ž (ȃ) rel. 1. pravno mnenje muslimanskih verskih dostojanstvenikov o tem, kako v posameznem primeru ravnati v skladu z verskimi načeli: izdati fatvo; Fatve niso zakonsko obvezujoče, zato se posamezniki sami odločajo, ali jih bodo upoštevali ali ne 2. smrtna obsodba, skladna z muslimanskim verskim pravnim mnenjem: razglasiti fatvo; Obsojeni pisatelji so se skrivali, ker je bila na njih razpisana fatva E ← bos. fȁtva ← arab. fatvā
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
filmotŕštvo -a s (ȓ) dejavnost v zvezi s prodajo in nakupom pravic za distribucijo, trženje filmov: Vrednost naložbe je težko oceniti, ker je v kupnini ovrednoteno tudi poznavanje filmotrštva E (↑)fílm + (↑)tŕg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
gándža -e in ganja -e cit. [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, kanabis (1), trava (1): Ves čas sem imel tudi kakšno rastlino doma, ker me je zanimalo, kako gandža raste 2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, kanabis (2), trava (2): Devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk E ← agl. ganja ← stind. gañjā
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálenglobalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
govédarSSKJ -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: Nekoč so se iz mene norčevali, da sem govedar, ker igram harmoniko, zdaj pa, ko je to modno, so vsi navdušeni nad njo E (↑)govédo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
gumenják -a m (á) napihljiv gumijast čoln: manjši gumenjak; vojaški gumenjak; Pred Gradežem je italijanska obalna straža reševala gumenjak z osmimi ljudmi, ki so ostali na morju, ker se jim je pokvaril motor E ← hrv., srb. gumènjāk iz (↑)gúma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
gverílskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) gverílsko vrtnárjenje -ega -a s (ȋ, á)
vrtnarjenje zlasti na opuščenih, zanemarjenih javnih mestnih površinah z namenom ustvarjanja lepšega, prijetnejšega bivalnega okolja: Slovenci potrebe po gverilskem vrtnarjenju menda ne čutimo tako močno kot ljudje v velemestih po svetu, ker nam je narava bolj dostopna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
hášišar -ja m, člov. (ȃ) kdor uživa hašiš: Naj priznajo, da bi radi legalizirali mamila samo zato, ker so hašišarji E (↑)hášiš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
hodúljaSSKJ -e ž (ú) nav. mn. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hojica (2): Imam pripomoček, hoduljo, ki jo pri daljši hoji moram imeti pri sebi, ker dobesedno mi kar noge odpovedo in ne morem nikamor E (↑)hodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ímprolíga -e in ímpro líga -- -e ž (ȋ-ī) 1. tekmovanje v gledališkem improviziranju: Je večkratni državni prvak improlige 2. navadno s prilastkom skupina, ki se ukvarja z gledališkim improviziranjem: Ker je že obstajala neka sekcija mladinske improlige, ki se ji reče šolska improliga, sem bil najprej dve, tri leta tam, potem sem pa prestopil v veliko improligo E ↑ímpro… + (↑)líga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
italijánček -čka m, živ. (ȃ) pog. dva decilitra točenega piva: Za priljubljenega italijančka boste odšteli 1,70 evra E po imenu pripadnika naroda Italijan, ker je točenje piva v taki količini navada, ki je prišla k nam iz Italije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ) glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E ← agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
japánka -e ž (ȃ) nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst; japonkaSSKJ: Prijateljici na obisku sem obljubila kavo v bližnjem zalivu, ker nisem vedela, ali se je pripravljena v japankah podati na dolgo požgano pot ob morju E ← hrv., srb. jàpānka iz Jápān 'Japonska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kájtati -am nedov. (ȃ) ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Poskušala sta napredovati s pomočjo jadra, kajtati po snegu, ko bi ju na smučeh vlekel veter v jadru, vendar jima je to uspevalo le nekaj kilometrov, ker je bil veter prešibak E ↑kájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kíropráktika -e ž (ȋ-á) zdravstvena obravnava, ki se ukvarja z diagnostiko, terapijo in preventivo mehanskih nepravilnosti mišično-kostnega sistema ter njihovim vplivom na zdravje: Ker v uradni medicini pogosto ni našel ustreznih rešitev in odgovorov na svoja vprašanja, je svoja znanja razširil še na področja akupunkture, kiropraktike in homeopatije E ← agl. chiropractic iz gr. kheír 'roka' + (↑)práktika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kitárski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na kitaro: kitarske strune; Ker sem poklicni glasbenik, pogosto nakupujem glasbeno opremo; nazadnje sem kupil kitarski ojačevalec
// ki se nanaša na igranje na kitaro: sijajna kitarska tehnika; peti ob kitarski spremljavi; Festival je združeval koncerte vrhunskih izvajalcev klasične kitarske glasbe E (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
komunikátor -ja m (ȃ) 1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni 2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
koncendènt -ênta m (ȅ é) naročnik javne službe: soglasje koncendenta; Ker nismo imeli sklenjenih koncesijskih pogodb, tudi nismo imeli nobene osnove, da izterjamo obvezo koncesionarja do koncendenta E ← agl. concendent iz lat. tvor. od concēdere 'dovoliti, dopustiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
legionéla -e [legijonela] ž (ẹ̑) biol. bakterija Legionella pneumophila: okužba z legionelo; V vodovodnem omrežju so ugotovili povišano vrednost legionele E ← nlat. Legionella (pneumophila) iz (↑)légija, ker je na srečanju Ameriške legije 1976 več udeležencev zbolelo za legionelozo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
líderstvo -a s (í) pog. 1. vodilni položaj v kaki skupini, skupnosti, organizaciji: Američani ne želijo močne in enotne Evrope, ker bi ogrožala njihovo liderstvo 2. način vodenja: Volivci niso ocenjevali njegovega ne preveč posrečenega liderstva v stranki E (↑)lider
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lóčeniSSKJ -a -o prid. (ọ́) lóčeno zbíranje -ega -a s (ọ́, í)
zbiranje z razvrščanjem po lastnosti: ločeno zbiranje odpadkov; Ker nimamo ločenega zbiranja, tudi nimamo ločene predelave in ločenih proizvodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E ← agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcijamákro2 -- v prid. rabi
makro način in način makro; Če želite preizkusiti delovanje makro programa, odprite datoteko, ki vsebuje hiperpovezave, in pritisnite kombinacijo tipk Alt in F8 – glej tudi mákro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
margína -e ž (ȋ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
máskara -e ž (á) ščetkasto ličilo za trepalnice v obliki spirale: črna maskara; vodoodporna maskara; Ker trepalnice na soncu hitro posvetlijo, uporabite maskaro, ki bo potemnila svetle konice E ← agl. mascara ← špan. mascara 'madež, maska' iz (↑)máska
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
meditácijski -a -o in meditacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na meditacijo: meditacijska delavnica; meditacijska tehnika; Ker je po prepričanju budistka, rada obiskuje meditacijska središča v Indiji E (↑)meditácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
message -gea cit. [mêsidž-] in mêsidž -a m (ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, SMS: Nisem poslušal, ker sem dobil message | Danes zjutraj so se s številke 1919 množično pošiljali mesidži, da demonstracije odpadejo E ← agl. message 'sporočilo' ← stfrc. message < srlat. missāticum iz lat. mittere 'poslati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mikrosporíja -e ž (ȋ) med. zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mačja bolezen: Ker otroci radi božajo mačke, jih pestujejo in se z njimi igrajo, tudi najpogosteje dobijo mikrosporijo E ← nlat. microsporia iz (↑)mikro… + tvor. od (↑)spóra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model 2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat. patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E ← agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nàdpoménka -e ž (ȁ-ẹ̑) jezikosl. beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; hipernimSSKJ: Ker je na svetovnem spletu svetovna količina informacij, je spletni vodnik kot veliko in močno razvejeno drevo, v katerega krošnjo se prebijamo s klikanjem po nadpomenkah in podpomenkah E (↑)nad… + ↑poménka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakládanakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije
nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ) 1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo 2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
naložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik 2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
navijáčica -e ž, člov. (á) 1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči 2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala 3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog. 1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite 2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nèravnína -e ž (ȅ-í) izboklina, vzpetina na ravni, gladki površini: izravnati neravnine; blage neravnine; neravnine kože; Pri vožnji z avtom ne čutimo neravnin, ker so nad kolesi pritrjene vzmeti, nihanje avta pa zadušijo oljni blažilniki, amortizerji E (↑)nè… + (↑)ravnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
nóni1 -ja m (ọ̑) 1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb 2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E ← agl. noni, nem. Noni ← havajsko noninóni2 -- v prid. rabi
Ker naravni noni sok ni prijetnega okusa, ga lahko mešate s sadnimi sokovi z nizko vsebnostjo kislin, a tudi z riževim in sojinim mlekom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
novodôbnikSSKJ -a m, člov. (ȏ) pripadnik nove dobe, new agea; newager: Ker se prav v vsakem človeku skriva božansko, je treba boga iskati tudi v sebi, menijo novodobniki E iz nôva dôba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
odlogírati se -am se dov. (ȋ) pog. odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: Če mogoče koga zanima, zakaj sem se odlogiral, naj povem, da zato, ker sem bil sit vaših večnih prepirov E ↑logírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ) 1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa 2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije 2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
paničáriti -im nedov. (á ȃ) pog. razburjati se po nepotrebnem in s tem zapletati stvari: Pred tremi dnevi sem se odločil, da nekaj časa še ne bom paničaril zaradi tega, ker nisem prejel potrdila o nekaznovanju v matični državi E ← hrv., srb. paničáriti iz (↑)pánika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
paralizátor -ja m (ȃ) električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; elektrošoker, šoker (1): električni paralizator; uporaba paralizatorja; uvedba paralizatorjev; Policijo obtožujejo zavajanja, ker trdi, da je paralizator včasih edina alternativa uporabi strelnega orožja E ← nem. Paralysator iz (↑)paralizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
páraolimpijáda -e ž (ȃ-ȃ) olimpijske igre športnikov invalidov: Imam se za privilegiranega, ker sem že imel možnost nastopiti na paraolimpijadi in sem že osvojil tri bronaste medalje E po zgledu agl. paralympic (games) iz (↑)para... + (↑)olimpiáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pedalíranje -a s (ȋ) 1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena 2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
perspektiváš -a m, člov. (á) sodelavec revije Perspektive; perspektivovecSSKJ: Ker je v nekaterih spisih skupaj z drugimi perspektivaši zahteval pravičnejši in boljši socializem od obstoječega, so ga zaprli E po imenu revije Perspektive
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pin-up -- cit. [pín-áp] v prid. rabi (ȋ-ȃ) ki se nanaša na videz lepotic, spolno privlačnih žensk s plakatov, reklam, zlasti iz 50. let 20. stoletja: pin-up model; pin-up fotografija; pin-up lepotica; V obdobju pin-up deklet se ženske niso sramovale svojih seksi oblin E ← agl. pin-up iz pin 'pripeti' + up 'gor', ker so slike deklet z bucikami pripenjali na steno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg. jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pòdizvajálec -lca [podizvajau̯ca] m, člov. (ȍ-ȃ) izvajalec, ki opravlja delo za drugega izvajalca: izbrati podizvajalca; domači podizvajalec; Podizvajalca so na inštitutu potrebovali, ker jim za zdaj poleg prostorov manjkajo tudi potrebna tehnična sredstva, oprema in infrastruktura E (↑)pod... + (↑)izvajálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pòkomunístični -a -o prid. (ȍ-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; postkomunistični: pokomunistična država; Prvi pokomunistični predsednik je minuli teden podprl ratifikacijo ustave v parlamentu, in sicer zato, ker naj bi jo bila javnost že sprejela z glasovanjem o članstvu v uniji E iz po komunízmu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
póloSSKJ -- v prid. rabi (ọ̑) v zvezi polo majica, srajca majica, srajca z manjšim oglatim ovratnikom, ki se zapenja z dvema ali tremi gumbi pod vratom: V času elektronske trgovine se poslovneži želijo prosto odločati, ali bodo oblečeni v polo srajce in kavbojke ali pa suknjič in kravato E (↑)pólo, ker so tovrstna oblačila prvotno nosili igralci pola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pooblaščêniSSKJ -a -o prid. (é) pooblaščêna investicíjska drúžba -e -e -e ž (é, ȋ, ȗ)
posredniška družba med posameznimi imetniki lastniških certifikatov in podjetji z namenom zbiranja certifikatov in odkupa delnic; pid: prodajati pooblaščenim investicijskim družbam; delnice pooblaščenih investicijskih družb; naslednice pooblaščenih investicijskih družb; Slovenska razvojna družba bi morala včeraj objaviti javni razpis za pooblaščene investicijske družbe, vendar tega ni storila, ker ga je vlada v zadnjem trenutku preklicala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pozitívka -e ž, člov. (ȋ) pog. ženska s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Skoraj bi se razjokala, a ker sem vendarle pozitivka, mi je udarilo na smeh E ↑pozitívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
precénjenost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje precenjenega: precenjenost delnic; precenjenost evra; Ker se regulativa in pravila igre na finančnih trgih še določajo, so nevarnosti za precenjenost naložb in morebitne globoke padce toliko večje E (↑)precéniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prèdnaročnína -e ž (ȅ-ī) predhodno, vnaprej plačana naročnina na kaj: Projekt zbornika se mora dokončati že zaradi tega, ker so nekatera društva že plačala prednaročnino E (↑)pred... + (↑)naročnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prèdúra -e ž (ȅ-ū) šolska ura pred začetkom rednega pouka: V 9. razredu bodo morali imeti tudi preduro za dodatni pouk, ker je urnik prezaseden E (↑)pred... + (↑)úra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
preferírati -am nedov. (ȋ) dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́) 1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte! 2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov 3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prótinátovec -vca m, člov. (ọ̑-ȃ) kdor je proti Natu; antinatovec: prepričan protinatovec; Vsi protinatovci ZDA na veliko kritizirajo kot nekakšnega hegemona, ker so najmočnejši član v Natu E (↑)proti... + ↑nátovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
raper -ja cit. [rêper] in rêper -ja m, člov. (ȇ) kdor izvaja rap glasbo: Pravzaprav je bilo dosti težje in precej drugače delati s pevci, ker raper sploh ne potrebuje glasbe, ampak le ritem | Kot se za reperje spodobi, opisujejo tudi socialno okolje, iz katerega prihajajo E ← agl. raper iz ↑rap1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
razlastnínjenje -a s (ȋ) pravno veljavno odvzetje lastninske pravice: Ker se lastnik v zadnjem času s predstavniki podjetja sploh ni hotel pogovarjati, so se ti odločili sprožiti postopek za razlastninjenje na sodišču E ↑razlastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rízičniSSKJ -a -o prid. (í) rízični kapitalíst -ega -a m, člov. (í, ȋ)
kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja: Ljudje so vzeli denar in na splošno pogoreli, ker so uresničevali sanje nekega rizičnega kapitalista, ne pa svojih
rízični odpádek -ega -dka m (í, ȃ) nav. mn.
odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati: Zasebniki morajo poskrbeti za registriran odvoz rizičnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rotarijánec -nca m, člov. (ȃ) član mednarodne organizacije Rotary international, združuječe poslovneže in strokovnjake različnih poklicev, ki skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti in se zavzemajo za etična načela: Portoroški klub je samo eden od 19 v Sloveniji in eden od 30 tisoč v svetu, kjer se humanitarnih akcij loteva poldrugi milijon rotarijancev E po imenu organizacije Rotary (International) iz agl. rotary 'vrtljiv; tak, ki kroži, se obrača' k (↑)rotírati, ker so se člani kluba sprva sestajali po svojih pisarnah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rótring -a m (ọ̑) pisalo znamke Rotring z ozko jekleno cevko namesto običajnega peresa: Sem precej staromoden projektant, s tridimenzionalnimi problemi se spopadam z rotringi, ker se nočem prepustiti preveliki lahkotnosti projektiranja na računalniku E po imenu znamke nem. Rotring iz rot 'rdeč' + Ring 'obroč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sámonadzòr -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó) nadzor samega sebe, svojih dejanj: sposobnost samonadzora; Ker mu primanjkuje redoljubnosti in samonadzora, je vprašanje, ali bo kos izzivu E (↑)samo... + (↑)nadzòr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ) 1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne 2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sêrverSSKJ -ja [in sə̀rver] m (ȇ; ə̏) rač. računalnik kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve; strežnik: Ker morajo serverji neprestano delovati, je pomembno, da imamo tudi naprave, ki nam zagotavljajo nemoteno delovanje ob izpadu električnega toka E ← agl. server iz serve 'streči, služiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili 4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
SKD-jevski -a -o [eskadêjeu̯ski] prid. (ȇ) ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; eskadejevski: SKD-jevski poslanci; Ker znotraj SKD ni bilo struje, ki bi zastopala drugačne zunanjepolitične poglede kot dotedanji minister iz te stranke, predsednik vlade zunanjega ministra ni več iskal v SKD-jevskih vrstah E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
smérniški -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati E (↑)smérnicasmérniška típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerna tipka: Ker so polja v obrazcu našteta navpično, eno pod drugim, je uporaba smerniških tipk najlažja možnost za pomik med njimi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
soap opera -- -e cit. [sôu̯p ópera] ž (ȏ, ọ̑) televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; limonada, limonadnica, telenovela, žajfarica, žajfnica: Fantje poleg filmov najraje gledajo športne oddaje, medtem ko se dekleta posvečajo soap operam E ← agl. soap opera iz soap 'milo' + (↑)ópera, ker so prve tovrstne radijske oddaje sponzorirali izdelovalci domačih čistil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sorbitól -a m (ọ̑) kem. derivat glukoze, navadno rabljen kot umetno sladilo: Sorbitol je zelo pogosta sestavina izdelkov, ki nam obetajo lepe zobe, predvsem zato, ker je zamenjava za sladkor E ← nlat. sorbitolum iz (↑)sorbít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
speed -a cit. [spíd-] in spíd -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo: Zaljubila sem se v nekega fanta, ki je bil z mano samo zato, ker je mislil, da se drogiram in bo prek mene prišel do speeda | Ne uporabljaj spida in kokaina, da bi premagal depresijo E ← agl. speed, prvotno 'hitrost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog. 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
stretch1 -a cit. [strêč] in strêč -a m (ȇ) raztegljivo, prožno blago: Koži prilegajoči se kroji in želja po udobju so oblačila, narejena iz stretcha, potisnili v ospredje | Ker je srajčna obleka sešita iz bombažnega streča, lepo poudari postavo E ← agl. stretch, prvotno 'raztezati, napenjati'stretch2 -- v prid. rabi
Stretch kavbojke so narejene iz jeansa z dodanim elastanom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
súpermôški -ega m, člov. (ȗ-ó) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; superman: Ker je supermoških in superžensk le omejeno število, poskušata oba spola nasprotnemu z zvijačami prodati svojo idealno podobo E (↑)super... + (↑)môški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
trávaSSKJ -e ž (á) pog. 1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava 2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
trávniSSKJ -a -o prid. (á) trávni tépih -ega -a m (á, ẹ́)
vzgojena trava s koreninskim sistemom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov: Na brežinah ali nagnjenih terenih se ni treba bati erozije in izpiranja semen zaradi močnih nalivov, ker je površina popolnoma prekrita s travnimi tepihi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
trís -a m (ȋ) 1. pri pokru kar vključuje tri enakovredne karte: tris kraljev 2. kar se pojavlja v trojčku s sorodnima predmetoma ali pojavnostma: Ker je bila izbira hladnih predjedi pestra, smo se odločili za hladni tris E ← it. tris iz tre 'trije' po zgledu (↑)bís
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
trúgaSSKJ -e ž (ú) pog. kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; strešni kovček: Zaradi truge na vrhu avtomobila nismo mogli na parkirišče v letališki zgradbi, ker smo bili previsoki E ← srvnem. truhe 'skrinja, krsta' < stvnem. truha
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vegánec -nca m, člov. (ȃ) kdor ne je hrane živalskega izvora; vegan: zagrizeni veganec; Nekaj let sem bil vegetarijanec, v zadnjem času pa sem postal veganec, torej ne pijem več mleka, ne jem mlečnih izdelkov in jajc, ker čutim, da tega ne potrebujem E ↑vegán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
végeburger -ja m (ẹ̑) sendvič iz okrogle štručke kruha, sira in zelenjave: Ljudje nočejo postati vegetarijanci, ker imajo hamburger raje kakor vegeburger E po zgledu agl. veggie burger iz (↑)vege(tarijánski) + ↑búrger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
videást -a m, člov. (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s snemanjem in urejanjem videoposnetkov: Videasti filmarjem očitajo, da se pri njih vse vrti okrog denarja, da so preveč komercialni, filmarji pa videastom, da so preveč hermetični in leni, ker se jim ne ljubi ukvarjati z zgodbo E ← agl. videast, frc. vidéaste iz (↑)víde(o...) + (↑)(cine)ást
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vídeomontáža -e in vídeo montáža -- -e ž (ȋ-ȃ) načrtno povezovanje, urejanje videoposnetkov v enovito, skladno celoto: digitalna videomontaža; Prej ali slej se bom moral naučiti tudi videomontaže, saj urednik internetne izdaje vztraja pri krajših posnetkih, ker jih obiskovalci menda zelo radi gledajo E ↑vídeo... + (↑)montáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
viktimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pravn. izpostavljati žrtev kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Namigovanja in podtikanja, da so tudi ženske lahko nasilne, viktimizirajo žrtve in zamegljujejo realno dejstvo, da gre v primeru nasilja mož nad ženami za realno življenjsko ogroženost 2. razglašati koga za žrtev: Otroke kot žrtve tako viktimiziramo zato, ker so najbolj nemočne žrtve, in če so zlorabljeni, naj bodo kazni izjemno stroge E ← agl. victimize iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vók -a m (ọ̑) visoka, na dnu navadno zaobljena ponev zlasti za pripravo kitajskih jedi: pražiti v voku; stresti v vok; Kitajska hrana iz voka je zdrava, ker za pripravo uporabimo malo olja, živila pa se na visoki vročini hitro skuhajo in izgubijo le malo hranilnih snovi E ← agl. wok, nem. Wok ← kanton. huo 'velik železni lonec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vozníška -e ž (ȋ) pog. vozniško dovoljenje: voziti brez vozniške; Dvema voznikoma bo nehala veljati vozniška, ker jima je alkoskop pokazal več kot 0,8 E (↑)vozníški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vrstníški -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na vrstnike ali vrstništvo: vrstniška pomoč; vrstniške skupine; vrstniško nasilje; vrstniško svetovanje svetovanje, pri katerem sta svetovalec in svetovanec približno iste starosti oziroma pripadata isti socialni skupini; Ker so razpadle vrstniške strukture, občutka generacijske povezanosti ni bilo več, kar je pomenilo začetek konca mladine kot pomembne družbene skupine E (↑)vrstník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
waldorfski -a -o cit. [váldorfski] in váldorfski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: Pri waldorfskem konceptu je ocenjevanje drugačno in ne vključuje samo znanja, ampak poskuša zajeti celotno otrokovo osebnost | Valdorfska šola, ki v Sloveniji živi že nekaj let, si je postavila za temeljni cilj odgovoriti na bistveno vprašanje vsakega otroka in človeka: kdo sem jaz? E po imenu nemške tobačne tovarne nem. Waldorf-Astoria-Zigarettenfabrik, ker je bila prva waldorfska šola ustanovljena za otroke delavcev te tovarne (1919)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zadrogírati se -am se dov. (ȋ) 1. omamiti se z mamili: Niso prišli na delo, ker so se minulo noč zadrogirali in napili 2. postati zasvojenec z mamili; zafiksati se (2): Lahko bi se zadrogiral, tako pa sem v življenju vendarle nekaj ustvaril E ↑drogírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zapisljív -a -o prid. (ī í í) 1. ki omogoča zapis digitalnih podatkov: zapisljiv CD; zapisljivi mediji; Ker zajete slike shranjujemo na zapisljiv nosilec, jih lahko prepišemo, urejamo ali izbrišemo in jih v povezavi z računalnikom obdelujemo in arhiviramo 2. ki se da zapisati: To ime je lahko izgovorljivo in zapisljivo E (↑)zapísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zgoščênka -e ž (é) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča: Odločba informacijske pooblaščenke odreja uničenje zgoščenke z izpiski telefonskih klicev 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2): izdati zgoščenko; posneti zgoščenko; dvojna zgoščenka glasbeni album, ki zajema dve zgoščenki; Zadnjič sem imel koncert za promocijo zgoščenke in opazil sem, da ljudje hrepenijo po romantiki, ki je ni več E univerbizirano iz zgoščêna plôšča po zgledu agl. compact disk, ker je ta manjši od predhodnega 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zminírati -am dov. (ȋ) 1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: Vojska je bloke zminirala zato, ker so menda iz njih na začetku prejšnjega tedna izstrelili raketo, ki je zadela vojaški helikopter 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: Pripravljeni so tudi večkrat zminirati javni razpis na sodišču in jih sploh ne zanima škoda, povzročena investitorju E (↑)minírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.