Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
betéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ starec; zastar. Ostal je doma, ker je nekaj ~ bolan, bolehenbetéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
curling -a [kêr] m, pojm. (ȇ); gl. kerling
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ nečè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestuêden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugimêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšlaêno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
falíti2 -ím dov. fáli -íte; -íl -íla, faljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neknj. ljud.: kaj ~ tarčo pri streljanju zgrešiti; Falil sem, ker te nisem vprašal za nasvet naredil napako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jihísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil taísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
jáviti -im dov. jávljen -a; jávljenje (á ȃ) komu kaj ~ reševalcem položaj ladje; Prišel je javit, kakšno je stanje; knj. pog. javiti koga/kaj komu/čemu ~ storilca policiji ovaditi, prijaviti, naznanitijáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz Francije; ~ ~ na delo; knj. pog. Spustil je slušalko, ker se ni nihče javil oglasil, odgovoril; javiti se komu Že več let se jim ni javil ni pisal; šol. žarg. javiti se kaj ~ ~ matematiko; javiti se k čemu ~ ~ ~ besedi, izpitu priglasiti se, prijaviti se; javiti se v kaj ~ ~ ~ vojsko prijaviti se; javiti se za kaj ~ ~ ~ izlet prijaviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
jezíti1 -ím nedov. jêzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; jezênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Objestnost ga ~i; Sin ga ~i, ker se ne uči; jeziti koga/kaj z/s čim ~i jo z loputanjemjezíti se -ím se (í/ȋ í) na koga/kaj ~ ~ sam nase
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kàdar kóli tudi kàdarkóli poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑) ~ ~ sem se pri njih oglasil, zmeraj sem bil z veseljem sprejet; Ker so bili sosedje, je k njim lahko prišel ~ ~ |ob vsakem času|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kàkor3 vez. (ȁ)
1. primer. lepa ~ roža; starejša ~ Mica
2. vzročn., poud. Pošten ~ je, je najdeno denarnico oddal na policiji |ker je pošten|
3. dop., poud.: ~ jo ima rada, ji v tem ne more ustreči |čeprav|; Fant danes lenari, ~ je sicer priden |čeprav|
4. pogoj., poud. ~ mi ne boš takoj tiho, boš moral iz sobe |če|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ker podr. vzroč. vez. ~ ni smel povedati resnice, je molčal; Nanj smo se obrnili zato, ~ vemo, da je pošten; Bali so se, zato ~ so vedeli, kaj jih čaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kesáti se -ám se [kə] nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; kesánje; (-àt se) (á ȃ) česa ~ ~ svojega dejanja; Kesal se je, ker je bil prepozen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ki3 vzroč. vez., star. To imaš, ~ si ji dajal potuho ker
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
lopotáti -ám tudi lopotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; lopotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) redk. |plosko, tleskajoče udarjati|: ~ po preprogi; Golob ~a s perutmi; poud. Niso ga razumeli, ker je lopotal |hitro, nerazločno govoril|; poud. lopotati o čem |govoriti, pripovedovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nakreníti -krénem dov. nakrénjen -a; drugo gl. kreniti (í/ȋ ẹ́) kaj Sveder se je zlomil, ker si ga nakrenil; nakreniti komu kaj ~ razgrajaču roko zviti; star. Ne ve, kako naj ~e naredi, ukrene
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nèvzdŕžno2 povdk. (ȅŕ/ȓ) Odšel je, ker je bilo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
omadeževáti -újem dov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; omadeževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo častomadeževáti se -újem se (á ȗ) ver. Ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Pékre -ker [kə] ž mn., zem. i. (ẹ̑) v ~ahpékrski -a -o (ẹ̑)Pékrčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Pékrčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pízda -e ž (í; ȋ) nizk. |žensko spolovilo|; člov., nizk. ~ je, ker tega ni naredil |ničvreden, slab človek|; zmer. Molči, ti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pogrešíti -ím dov. pogréši -íte; pogréšil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ét/-èt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; nedov. Tega človeka bomo lahko pogrešili; Pogrešili so, ker ga niso povabili → naredili napako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ponagájati tudi ponagajáti -am tudi ponagájati -am dov. ponagájanje tudi ponagajánje; drugo gl. nagajati (á/á á; á) komu ~ sošolcu; poud. ponagajati komu z/s kom/čim Ponagajali so mu s sosedovo hčerko |pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
posrédi mestov. prostor. prisl. (ẹ́) publ.: Blago je dražje, ker so ~ prekupčevalci vmes; Če je odpovedal novi stroj, je najbrž ~ tovarniška napaka gre za tovarniško napako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
postíti póstim in postíti -ím nedov. pôsti -íte, -èč -éča; pôstil -íla in -íl -íla, pôstit in -ít, pósten -a in -èn -êna; póstenje in postênje; (pôstit in -ít/-ìt) (í/ȋ ọ́; í/ȋ í) poud. koga ~ijo ga, ker je predebelpostíti se póstim se in postíti se -ím se (í/ȋ ọ́; í/ȋ í) ~ ~ vsak petek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
síla1 -e ž, pojm. (í)
1. ~ trenja, vetra; ~ volje; na ~o odpreti vrata s silo; klic v ~i |sporočilo|; neobč. v smrtni ~i stiski, nevarnosti; poud.: delati, storiti komu ~o |siliti, prisiljevati koga|; z zadnjimi ~ami se vrniti |komaj, zelo težko|; od ~e natančen človek |zelo|; za ~o govoriti angleščino |bolj slabo|; po vsej ~i hoče oditi |vsekakor|; publ. narediti kaj po ~i razmer ker ni (bilo) druge izbire, prisilno; poud. Slišati je, da je bolan. -Oh, ni ~e |ni hudo|
2. vodilna gospodarska ~; vojaške ~e; zgod. ~e osi; ~ zaščitnica |država|; biti gonilna ~ društva |gibalo|; publ.: delovna ~ delavci; jedrske ~e države z jedrskim orožjem; ~e reda policija, vojska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
splòh1 nač. prisl. (ȍ)
1. To so ~ znane stvari splošno; biti navdušen za poezijo in za umetnost ~
2. knj. pog. Rekel ji je, da je neumna gos, koza in ~; Zahvaljujemo se vam za požrtvovalnost, razumevanje in ~
3. poud. ~ jim delamo krivico, ker jim ne verjamemo; tudi v vezniški rabi Kar naprej se boji, ~ si samo domišlja, da ga zasledujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
takó pa protiv. vez. zv. (ọ̑) Če bi bil zdrav, bi rad hodil v službo, ~ ~ ne more |ker ni zdrav|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
tóliko2 kaz. mer. prisl. zaim. °tolíko (ọ́/ọ̑)
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
umánjkati -am dov. -an -ana; umánjkanje (ȃ) neobč. Uspeh ni umanjkal |je bil razmeroma velik|; pokr. Ne zaupam mu, ker rad ~a |ne izpolni obljubljenega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vmés2 povdk. (ẹ̑) knj. pog.: pojasniti komu, kaj je bilo ~ |v čem je bistvo|; Hočejo odgovor, ker je ~ stava |gre za stavo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zadržán -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~e barve neizrazite; službeno ~; zadržan do koga ~ ~ sodelavcev; zadržan v čem ~ ~ vedenju; Jutri ne pride, ker je ~zadržáno -ega s, pojm. (á) V njem je nekaj ~egazadržánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zagodrnjáti -ám dov. zagodrnjánje; drugo gl. godrnjati (á ȃ) kaj ~ nekaj v odgovor; zagodrnjati nad kom/čim Zagodrnjala je nad njim, ker ni zaprl vrat; jezno ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zahvalíti se in zahváliti se -im se dov., star. zahvalívši se; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ darovalcu; ~ ~ sosedom, ker so pomagali; zahvaliti se za kaj ~ ~ ~ ponujeno hrano; iron. Za tako ponudbo sem se pa raje zahvalil |jo vljudno zavrnil|zahvalíti in zahváliti -im (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Boga zahvali, da se je srečno končalo |izraža hvaležnost, zadovoljstvo|; star. zahvaliti koga/kaj za kaj ~ soseda za prijaznost zahvaliti se mu; star. Ne bom pil, ~im hvala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zakláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) koga/kaj ~ prašiča; nizk.: ~ fanta v pretepu |umoriti, zabosti|; ~ krivca z razkritjem resnice |prizadeti, onemogočiti|zakláti se -kóljem se (á ọ́) knj. pog., poud. Zaklal se je, ker jim je verjel |prišel je v neprijeten, neugoden položaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zaležáti se -ím se dov. -án -ána; zaležánje; drugo gl. ležati (á í) Zamudil je, ker se je zaležal; poud. Bolnik se je zaležal |postal trd, negibčen|zaležáti si -ím si (á í) kaj ~ ~ nogozaležáti -ím (á í) pokr. kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega ležanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zatégadélj vzročn. prisl. (ẹ̑ẹ́/ẹ̑) star. zato: Pomagal jim je ~, ker so se mu smilili; Bilo je vroče in živali so ~ iskale senco; v vezniški rabi Prebral je samo nekaj pesmi, ~ ni imel predstave o celotni zbirki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zató1 prisl. (ọ̑)
1. vzročn. Ima velika pooblastila, vendar ~ še ne bi smel tako ravnati; Upali so, da bo zadeva hitro urejena in da bodo ~ kmalu doma; Vse to so vzdržali ~, ker so bili mladi
2. namer. Smem nekaj predlagati? -Kar daj, (saj) ~ smo tukaj; Fotografije so dodali ~, da bi bila knjiga bolj zanimiva
3. ozirn. Ta jed resda ni izdatna, je pa ~ bolj zdrava; Četudi prebere vse knjige, ~ še ne bo pametenzató -- m (ọ̑) odgovarjati samo z ~; poud. Vsak zakaj ima svoj ~ |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.