bolánbôlna -opridevniknezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
domàč-áča -epridevnikvaren, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
- kdo biti domač
- , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - domač v/pri
- , domač z/s
- , domač med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ísti-a -opridevniknerazločevalen, identičen
- kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
- , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
- , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
nespremenjen
- kdo/kaj biti isti za koga/kaj
- , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
- , kdo/kaj biti isti glede česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
jézen-zna -opridevnikstanje negativnega čustva, ki povzroča odklonilen odnos, razmerje
- kdo biti jezen
- , kdo biti jezen kot kdo/kaj
- , opisati koga kot jeznega
nasproten kot posledica negativnega čustva in odlonilnega odnosa, razmerja do koga, česa
- kdo biti jezen zaradi koga/česa
- , kdo biti jezen nad kom/čim
- , kdo biti jezen po čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
júgjùg júgasamostalnik moškega spolasmer, ki označuje eno od glavnih strani neba
skrajni del določene zemljepisne ali politične enote
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kášljati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano izdihavati zrak /Krčevito/ je kašljala.1.1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano poleg zraka še izločati kaj
Bolnik kašlja kri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
opómniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj opozoriti koga na kaj
Opomnila ga je na čakajoče za njim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
pazíti in páziti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.
2.
kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.
3.
kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
pôdel-dla -opridevniknavadno v povedku zelo negativen glede lastnosti in ravnanja
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pogrníti in pogŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
3.
kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
4.
žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
pôzen-zna -opridevnikčasovno že preveč oddaljen
- kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
- , kdo/kaj biti pozen s čim
- , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
prepozno dozorjen
- kdo/kaj biti pozen za kaj
- , kdo/kaj biti pozen pri čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prepròst-ôsta -opridevnikosnoven, enostaven
- kaj biti preprost kot kaj
- , kaj biti preprost za kaj/koga
- , kaj biti preprost/preprostejši od česa
neizumetničen, nezahteven
- kdo/kaj biti preprost kot kdo/kaj
- , kdo/kaj biti preprost za koga/kaj
- , kdo/kaj biti preprost/preprostejši od koga/česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
príden-dna -opridevnik
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ráj-asamostalnik moškega spolakraj popolnega ugodja, veselja in sreče
- raj na čem, kje
- , raj pod čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
státi za stojím za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti za kom/čim , 'braniti, zagovarjati'
Stoji za njim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
súh-a -opridevniknevlažen, nemoker
- kaj biti suh kot kaj
- , kdo/kaj biti suh za kaj/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
škíliti -im
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.
3.
čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
tožíti se in tóžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
vést1-ísamostalnik ženskega spolaobčutek moralne odgovornosti
ekspresivno, v prenesenem pomenu bitje ali predmet, ki sproža občutek moralne odgovornosti.
- kdo/kaj biti vest koga/česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vír-asamostalnik moškega spolaizhodišče pojavljanja, nastajanja
- vir česa
- , vir v/na čem, kje, kdaj
- , vir iz česa, od kod, od kdaj
- , vir blizu koga/česa
- , vir s čim
vsebina, snov za rabo
- vir česa
- , vir pri čem, kje
- , vir o čem
- , vir s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vljúden-dna -opridevnikprijazen
- kdo biti vljuden do koga
- , kdo biti vljuden s kom
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.