anófeles -a m (ọ̑) zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) - 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede - 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
- 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dolgonóžen -žna -o [u̯g] prid. (ọ̄) dolgonog: dolgonožen komar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
komár -ja m (á) - 1. majhna žuželka z dolgimi nogami, ki sesa kri: komarji pikajo; v tem kraju je veliko komarjev; boj proti komarjem
- 2. star. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ob kvartopircih se je zbrala gruča komarjev
● ekspr. delati iz komarja slona močno pretiravati
♦ zool. komar mrzličar anofeles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
malárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
moskít -a m (ȋ) komar, ki živi v južnih, zlasti tropskih krajih: odganjati moskite;
pik moskita;
mreža proti moskitom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mŕzličar -ja m (ȓ) zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: uničevati ličinke mrzličarja / komar mrzličar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
píčiti -im dov. (í ȋ) - 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro
// mravlja ga je pičila - 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
- 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sesáti -ám [səs in ses] nedov. (á ȃ) - 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom
// sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri - 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
- 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom - 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ščítar -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar
♦ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vsesáti -ám [səs in ses] dov. (á ȃ) - 1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah - 2. ekspr. vpiti, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo
vsesáti se s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah
● ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz
vsesán -a -o: vsesana zmes goriva in zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.