Tiskanje

anófeles -a m (ọ̑)
zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: ličinke anofelesa / komar anofeles

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

anófeles -a m živ. (ọ̑) |komar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

anófeles -a m

zool. komar, ki prenaša malarijo

SINONIMI:

zool. komar anofeles, zool. komar mrzličar, zool. mrzličar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčé

:

brenče letati

brenčèč

-éča -e:

brenčeč glas

brenčeča vrtavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

comar gl. komar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čezdan1 -a -o deležnik

1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen

1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu

1.2 kot prilastek

2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen

2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen

3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen

4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čezdan smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čikungúnja samostalnik ženskega spola

1.

iz medicine

virus, ki povzroča bolezen, za katero so značilni mrzlica, bolečine v sklepih in izpuščaj, in ga prenaša tigrasti komar

1.1

iz medicine

bolezen, ki jo povzroča ta virus

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. chikungunya iz bantujskih jezikov, morda iz makond. kungunyala ‛zvijati, krivenčiti se’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik

1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov

1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški

1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje

1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga

1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti

1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo

1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čmelj

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čmŕlj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

délati Frazemi s sestavino délati:
délati církus, délati část svôjemu iménu, délati iz komárja slóna, délati iz múhe slóna, délati iz mušíce kônja, délati kàj z lévo rôko, délati kàkor vòl, délati kómu medvédjo uslúgo, délati kot [čŕna] živína, délati kot kònj, délati kot navít, délati kot obséden, délati kot stròj, délati kot zamórec, délati na lástno pést, délati ôsla iz kóga, délati račún brez krčmárja, délati s kóm/čím kot svínja z méhom, délati s kóm kot z živíno, délati síve lasé kómu, délati špágo, délati za bôžji lón, délati za svój žèp, délati za štíri, délati za trí, désna rôka ne vé, kaj déla léva, desníca ne vé, kaj déla levíca, léva rôka ne vé, kaj déla désna, levica ne vé, kaj déla desníca, ne délati sívih lás kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dolgonóžen -žna -o [dou̯gonožən] prid. (ọ̄)
dolgonog: dolgonožen komar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gnída -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Kako poimenujemo samice/samce nekaterih živali?

Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo. Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kanapẹ̑ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár -ja m (á)
1. majhna žuželka z dolgimi nogami, ki sesa kri: komarji pikajo; v tem kraju je veliko komarjev; boj proti komarjem
2. star. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ob kvartopircih se je zbrala gruča komarjev
● ekspr. delati iz komarja slona močno pretiravati
♦ zool. komar mrzličar anofeles

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár -ja m s -em živ. (á) biti popikan od ~ev
komárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár -ja m

GLEJ SINONIM: kibic
GLEJ ŠE: anofeles, anofeles, pretiravati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024

komár Frazemi s sestavino komár:
délati iz komárja slóna, naredíti iz komárja slóna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komár -a m komar: ki preczidjávate komára KŠ 1771, 77; Vúk i komárje KAJ 1870, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komar [komár] samostalnik moškega spola

žival komar, LATINSKO: Culicida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komar m, F4, conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; culex, komár; cynips, komár; tipula, -ae, komár, ali paik na vodi, s'ſheſtémi nogami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komar -ja m komar: komar im. ed. je ena maihina ſtvar, inu vener veliko shkodo ſturj ǀ ene muhe, ali komarja rod. ed. nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ Kobilize, Komary im. mn., inu shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ njegova deshela je polna kobilz, inu komariu rod. mn. ǀ je proſsil de bi kobilze, inu komarje tož. mn. pregnali ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje tož. mn. ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary or. mn., muhami ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komar -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komar ► ˈkȯmaːr kȯˈmaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

komárəc, -rca, m. dem. komar, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kumár -a m komar: Szunyog; kumár KOJ 1833

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

malárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

malárijski -a -o (á) ~ komar; ~ napad malarični napad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

moskít -a m (ȋ)
komar, ki živi v južnih, zlasti tropskih krajih: odganjati moskite; pik moskita; mreža proti moskitom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

moskít -a m živ. (ȋ) |komar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mŕzličar -ja m (ȓ)
zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: uničevati ličinke mrzličarja / komar mrzličar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mŕzličar -ja m živ. z -em (ȓ) komar ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

múha1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

mušíca1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

naredíti Frazemi s sestavino naredíti:
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obȃd -a m in

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pajek m, F8, aranea, et araneus, paik; phalangium, -gÿ, vel stellio, ena ſorta prehudiga paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy, ṡatorai ſe imenuje ṡemlè paik; psalangium, -ÿ, ta paik, s'velikimi, inu dolṡimi nogami; sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila, inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki paik; solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva; stellio, -onis, en pikaſti ṡemelṡki paik; tipula, -ae, komár, ali paik na vodi s'ſheſtémi nogami, hitru plava, inu lahku vodi hodi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

píčiti -im dov. (í ȋ)
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila
2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi

píčen

-a -o:

pičeni del telesa

pičeno mesto ga je srbelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pót Frazemi s sestavino pót:
hodíti po krívih pótih, hodíti svôja póta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prenašálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ pošte; živ. komar, ~ bolezni
prenašálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ~ blaga; nečlov. žival, ~ bolezni
prenašálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sesáti -ám [səsati in sesati] nedov. (á ȃ)
1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ščítar -ja m (ȋ)
zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar
♦ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ščítar -ja m s -em živ. (ȋ) komar ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vsesáti -ám [ʍsəsati in ʍsesati] dov. (á ȃ)
1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah
2. ekspr. vpiti1, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo

vsesáti se

s sesalom prodreti v kaj:

komar se ji je vsesal v lice

stenice so se vsesale v speče

pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah

●

ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz

vsesán

-a -o:

vsesana zmes goriva in zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.