kramar -ja m kramar, potujoči trgovec, branjevec: je bil en Kramar im. ed., Kateri ſi je bil naprej vſel de s'golufio je hotu obohatit ǀ ſe udinia k' enimu kramariu daj. ed. ǀ kramary im. mn., Shtazunary, inu kupzy ſo govorili ǀ sa volo golufie teh kupzu, inu kramariu rod. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam te shtazune, kramariam daj. mn. te plaze ← srvnem. kramære ‛kramar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.