báliš -a m sejmar, kramar: na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj rêsili AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bulkramar -ja samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bul kramar gl. bula, kramar ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bulski -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cimerman m tesar: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti … Tishler ſvojo ublo, zimermon im. ed. ſvojo ſikiro (II, 312) ← nem. Zimmermann ‛tesar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

imeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ker nesklonljivi zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

korenje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krama [krȃma] samostalnik ženskega spola

trgovinsko, krošnjarsko tržno blago

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krama -e ž krama, tj. kramarjevo trgovsko blago: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo or. ed. (III, 74) ← srvnem. krame ‛krama’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krámar -a m kramar, trgovec: Judás nepravicſni krámar BKM 1789, 84; I krámarje zemelſzki ſze bodo joukali KŠ 1771, 799; doklam nám vlejéjo, Oli krámarje BKM 1789, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kramar [krȃmar] samostalnik moškega spola

trgovec na drobno, krošnjar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kramar m, F6, cadurcum, -ci, rantoha ẛa kramarje; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; frivolarius, -rÿ, en kramar, kateri okuli noſſi malu vrédne rizhy; institor, -ris, en kramar, ali kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; serarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kramar -ja m kramar, potujoči trgovec, branjevec: je bil en Kramar im. ed., Kateri ſi je bil naprej vſel de s'golufio je hotu obohatit ǀ ſe udinia k' enimu kramariu daj. ed. ǀ kramary im. mn., Shtazunary, inu kupzy ſo govorili ǀ sa volo golufie teh kupzu, inu kramariu rod. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam te shtazune, kramariam daj. mn. te plaze ← srvnem. kramære ‛kramar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kramar -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kup2 m, F9, contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emptio, kup, kupovanîe, kupilu; levare annonam, ſturiti, de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

namreč vez. namreč: my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable, de namrezh vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ taista historia Katero Areſius piſhe, namerezh de je bil en Kramar ǀ kateri od naſs sheli S. K. K. C namrezhe de andohtliu, inu zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu naſhiga lubiga Odreshenika perpravili ǀ ena ſama reizh je njemu mankala, nmrezh mazhik te ſtanovitnoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

podvizati -am dov. 1. spodbuditi: en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati, te druge podvisat nedol. kroh ſi shlushit ǀ Vaſs podviſa 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa 3. ed. hodit ǀ nuzh, inu dan ſe bodo fliſſali, inu skerbeli, edn tiga drugiga podvisali del. mn. m, inu opominali 2. podvizati se, pohiteti: poduiſajmo vel. 1. mn. na Hrib Calvariæ, zhe hozhemo v' prizho biti ǀ sa Teſtament podvisaio 3. mn., ali na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli ǀ podvisai vel. 2. ed. inu nikar neodnashai ǀ Tezi, podvisaj vel. 2. ed. na pomozh tvojmu priatelu ǀ Ta kateri bo pomagal, inu podviſal del. ed. m to Zerku dokonzhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pohíšən, -šna, adj. im Hause befindlich, Haus-, Mur., C.; pohȋšni zajci, die Kaninchen, Mur.; — p. prodajavec, der Hausierer, Cig., Šol.; = pohišni kramar, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

razjeziti se -im se dov. razjeziti se: ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

štacuna -e ž prodajalna (ki je hkrati obrtniška delavnica): en Shushter kateri blisi je shtazuno tož. ed. imel ǀ Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio tož. ed. saprejti ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tož. ed. tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti shtazuni mest. ed. je dellal ǀ v'shtazuni mest. ed. teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Antuerharij ſo niih shtazune tož. mn. imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ V' shtazunah mest. mn. sa volo golufie n' hozhe oſtati ← ben. it. stazòna ‛prodajalna, delavnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

štacünár -a m trgovec, prodajalec: Kalmár; staczünár, krámar KOJ 1833, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

tkalec m, F12, alatrum, ſukalnik per tkalzih; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; liciatorium, tá leiṡ tega tkalza, na kateri ſe tú platnu navia. 1.Reg:17; linio, -onis, tkaliz; linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; seriarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; textor, tkalz; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; textrina, -ae, tkalza hiſha; textrix, -cis, tkalkinîa, tkalza ṡhena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vrhi1 prisl. povrhu: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede (III, 74) ǀ ga vshlishi, inu she verhi njemu oblubi tu Nebesku Krajleſtvu (V, 53)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

zausesti -edem dov. zajahati: takrat Fabritius sauſede 3. ed. eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa preſtrashit, inu premagat (III, 99) ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede 3. ed., ter ga podvisa hodit (III, 74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

željan prid., F5, avidus, ẛhelán, poẛhréſhin, lakom, hlopaſt, pegerik, prepaſſen; cupidus, -a, -um, ẛhelán, hotliu, pegerig; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; percupidus, -a, -um, hotliu, ſylnu ṡhelán, mozhnú ṡhelán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

žida ž, F17, bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; serarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; sericum, -ci, ṡhyde; sericus, -a, -um, ṡhydan, is ṡhyd

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

žlahten pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.