báliš -a m sejmar, kramar: na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj rêsili AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bulkramar -ja samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bul kramar gl. bula, kramar ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bulski -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

cimerman m tesar: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti … Tishler ſvojo ublo, zimermon im. ed. ſvojo ſikiro (II, 312) ← nem. Zimmermann ‛tesar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

dobíčkarstvo -a s (ȋ)
slabš. dejavnost dobičkarjev: boriti se proti dobičkarstvu; kramar je in ves pogreznjen v dobičkarstvo; brezobzirno dobičkarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

drobnínar -ja m (ȋ)
star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

drobnínar -ja m z -em člov. (ȋ) star. branjevec, kramar
drobnínarjev -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

imeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

jezíčen2 -čna -o prid. (ī)
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Kako se sklanjajo dvojni moški priimki?

Lepo prosim, če mi lahko sporočite, kako se sklanjajo dvojni moški priimki, na primer Mirko Vasle Kramar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

ker nesklonljivi zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

korenje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krȃma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krama [krȃma] samostalnik ženskega spola

trgovinsko, krošnjarsko tržno blago

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krama -e ž krama, tj. kramarjevo trgovsko blago: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo or. ed. (III, 74) ← srvnem. krame ‛krama’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámar -ja m (ȃ)
1. nav. slabš. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom: na trgu so imeli kramarji svoje stojnice; kupiti pri kramarju; kramar s platnom; kramarji in mešetarji / takšne stvari prodaja vsak kramar trgovec
2. slabš. ozkosrčno pridobitniški, malenkosten človek: vse življenje je ostal čisto navaden kramar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Kramar Kramarja samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš.: kupiti kaj pri ~u |pri trgovcu s cenenim blagom|; vse življenje ostati ~ |ozkosrčno pridobitniški človek|
krámarica -e ž, člov. (ȃ) slabš.
krámarjev -a -o (ȃ) slabš.
krámaričin -a -o (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Krámar -ja m s -em oseb. i., psp (ȃ)
Krámarica -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Krámarjev -a -o (ȃ)
Krámaričin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámar -ja m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámar -a m kramar, trgovec: Judás nepravicſni krámar BKM 1789, 84; I krámarje zemelſzki ſze bodo joukali KŠ 1771, 799; doklam nám vlejéjo, Oli krámarje BKM 1789, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kramar [krȃmar] samostalnik moškega spola

trgovec na drobno, krošnjar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kramar m, F6, cadurcum, -ci, rantoha ẛa kramarje; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; frivolarius, -rÿ, en kramar, kateri okuli noſſi malu vrédne rizhy; institor, -ris, en kramar, ali kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; serarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kramar -ja m kramar, potujoči trgovec, branjevec: je bil en Kramar im. ed., Kateri ſi je bil naprej vſel de s'golufio je hotu obohatit ǀ ſe udinia k' enimu kramariu daj. ed. ǀ kramary im. mn., Shtazunary, inu kupzy ſo govorili ǀ sa volo golufie teh kupzu, inu kramariu rod. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam te shtazune, kramariam daj. mn. te plaze ← srvnem. kramære ‛kramar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kramar -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kramar ► kˈraːmar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámarček -čka m (ȃ)
manjšalnica od kramar: zadolžen kramarček / to bi lahko pri vsakem kramarčku kupil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krámarček -čka m, člov. (ȃ) manjš.; slabš. |kramar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Kramarjev Kramarjeva Kramarjevo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

krošnjár -ja m (á)
1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta
2. kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kup2 m, F9, contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emptio, kup, kupovanîe, kupilu; levare annonam, ſturiti, de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

namreč vez. namreč: my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable, de namrezh vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ taista historia Katero Areſius piſhe, namerezh de je bil en Kramar ǀ kateri od naſs sheli S. K. K. C namrezhe de andohtliu, inu zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu naſhiga lubiga Odreshenika perpravili ǀ ena ſama reizh je njemu mankala, nmrezh mazhik te ſtanovitnoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

podvizati -am dov. 1. spodbuditi: en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati, te druge podvisat nedol. kroh ſi shlushit ǀ Vaſs podviſa 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa 3. ed. hodit ǀ nuzh, inu dan ſe bodo fliſſali, inu skerbeli, edn tiga drugiga podvisali del. mn. m, inu opominali 2. podvizati se, pohiteti: poduiſajmo vel. 1. mn. na Hrib Calvariæ, zhe hozhemo v' prizho biti ǀ sa Teſtament podvisaio 3. mn., ali na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli ǀ podvisai vel. 2. ed. inu nikar neodnashai ǀ Tezi, podvisaj vel. 2. ed. na pomozh tvojmu priatelu ǀ Ta kateri bo pomagal, inu podviſal del. ed. m to Zerku dokonzhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pohíšən, -šna, adj. im Hause befindlich, Haus-, Mur., C.; pohȋšni zajci, die Kaninchen, Mur.; — p. prodajavec, der Hausierer, Cig., Šol.; = pohišni kramar, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

razjeziti se -im se dov. razjeziti se: ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

sršén Frazemi s sestavino sršén:
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga, húd kot sršén, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, kàkor bi sršén píčil kóga, kot razdrážen sršén, zaíti med sršéne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

štacuna -e ž prodajalna (ki je hkrati obrtniška delavnica): en Shushter kateri blisi je shtazuno tož. ed. imel ǀ Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio tož. ed. saprejti ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tož. ed. tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti shtazuni mest. ed. je dellal ǀ v'shtazuni mest. ed. teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Antuerharij ſo niih shtazune tož. mn. imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ V' shtazunah mest. mn. sa volo golufie n' hozhe oſtati ← ben. it. stazòna ‛prodajalna, delavnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

štacünár -a m trgovec, prodajalec: Kalmár; staczünár, krámar KOJ 1833, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

štuporȃmo prisl.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

tkalec m, F12, alatrum, ſukalnik per tkalzih; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; liciatorium, tá leiṡ tega tkalza, na kateri ſe tú platnu navia. 1.Reg:17; linio, -onis, tkaliz; linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; seriarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; textor, tkalz; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; textrina, -ae, tkalza hiſha; textrix, -cis, tkalkinîa, tkalza ṡhena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

vrhi1 prisl. povrhu: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede (III, 74) ǀ ga vshlishi, inu she verhi njemu oblubi tu Nebesku Krajleſtvu (V, 53)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zausesti -edem dov. zajahati: takrat Fabritius sauſede 3. ed. eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa preſtrashit, inu premagat (III, 99) ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede 3. ed., ter ga podvisa hodit (III, 74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

željan prid., F5, avidus, ẛhelán, poẛhréſhin, lakom, hlopaſt, pegerik, prepaſſen; cupidus, -a, -um, ẛhelán, hotliu, pegerig; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; percupidus, -a, -um, hotliu, ſylnu ṡhelán, mozhnú ṡhelán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

žida ž, F17, bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; serarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; sericum, -ci, ṡhyde; sericus, -a, -um, ṡhydan, is ṡhyd

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

žlahten pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.