bávša -e ž (ȃ) pokr. zah. (belkasta) krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bélša -e [u̯š] ž (ẹ̑) pokr. zah. (belkasta) krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bezljàv -áva -o [bə in be]; bolj ~ (ȁ á á) ~a krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brêj -a -e (ȇ é é) ~a kravabrêjost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíka -e ž (ȋ) |krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíkast1 -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~a živina |lisasta|cíkasta -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) lisasta krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čáda -e ž (ȃ) pokr. dol. (črnkasta) krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
díma -e ž (ȋ) pokr. |temnosiva krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dímast -a -o; bolj ~ (í) ~ oblak; pokr. ~a krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dímek -mka m živ. (ȋ) pokr. |temnosiv vol|dímka -e ž (ȋ) pokr. |temnosiva krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
frízijka -e ž (í) |krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
golíti -ím in golíti gólim nedov. gôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in gôlil -íla, -ít in gôlit, goljèn -êna in góljen -a; góljenje in goljênje; (-ít/-ìt in gôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča; ~ debla |lupiti|golíti se -ím se in golíti se gólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) |menjavati dlako, perje|: Krava se ~i; Ptiči se ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~igoníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
íca -e ž (í; ȋ) pokr. severovzh. telica, mlada krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izgoníti se -gónim se dov.; drugo gl. goniti (í/ȋ ọ́) Krava se je izgonila |se prenehala goniti|; nizk. |spolno se izživeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izpójati se -am se dov. (ọ́) izgoniti se: Krava se je izpojala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izvréči -vŕžem dov. izvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ hrano iz želodca |izbruhati|; poud.: ~ fanta na naboru |ne sprejeti ga za nabornika|; ~ pijanca iz svoje srede |izločiti|; vet. Krava je izvrgla |izgubila tele|izvréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) redk.: Govedo, krompir se ~e |se izrodi|; Les se ~e |skrivi|; poud. izvreči se v kaj Oblast se je izvrgla v tiranstvo |se je spremenila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jágoda -e ž (á)
1. odtrgati ~o z grozda; bezgove ~e; mn., snov. košarica (rdečih) jagod
2. ~e ogrlice; pokr. |rdečkasta krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jálov -a -o; bolj ~ (á) ~a krava; redk. ~a zemlja nerodovitna, slaba; slabš. ~a ženska |neplodna|; poud. ~o početje |neuspešno|jálovost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kráva -e ž (á) molsti ~o; poud. biti pijan kot ~ |zelo|; člov., zmer.: Napil si se ga, ~; ~ pijana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krávče -ta tudi kravčè -éta s (á; ȃ; ȅ ẹ́) slabš. |suha, stara krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krávica -e ž (á) manjš.; ljubk. |krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krávše -ta tudi kravšè -éta s (á; ȃ; ȅ ẹ́) slabš. |suha, stara krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krepáti -ám dov. -àj -ájte; krêpal -ála; krepánje; (-àt) (á ȃ) neknj. ljud. Krava je krepala poginila; nizk. Tudi ti boš krepal |umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krêpniti -em in krépniti -em dov. krêpnjenje in krépnenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) neknj. ljud. Krava je krepnila poginila; nizk. Saj ne boš krepnil od mraza |umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krvávo prisl. (ȃ)
1. nač. Krava ~ mokri; ~ rdeč
2. mer., poud. Denar ~ potrebujem |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krvomóčen -čna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) vet. ~a kravakrvomóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) vet.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lísa2 -e ž (ȋ) pokr. lisasta krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lísast -a -o; bolj ~ (í) ~a krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
marógast -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a krava; ~ od udarcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mávra -e ž (ȃ) pokr. |črna krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mléčnica -e ž (ẹ́; ẹ̑) užitna ~ |goba|; neobč. Krava je dobra ~ molznica, mlekarica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mlékar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |prinašalec mleka|: ~ je odpeljal mlekomlékarica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ prinese mleko; nečlov. |krava|mlékarjev -a -o (ẹ̑)mlékaričin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
môlsti môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
môlzen -zna -o [u̯z] (ó) Ta krava je ~amôlzni -a -o [u̯z] (ó) ~ stroj; prodati ~o kravo; poud. ~a krava |kar se lahko zelo izkorišča|môlznost -i [u̯z] ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
montafónec -nca m z -em živ. (ọ̑) |bik montafonske pasme|montafónka -e ž (ọ̑) |krava montafonske pasme|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mú posnem. medm. (ȗ) Krava muka: ~, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
múkati -am nedov. -ajóč, -áje; múkanje (ú; ȗ) Živina ~a; mukati za čim Krava ~a ~ teletom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
namúliti -im dov. -il -íla tudi -ila, namúljen -a; namúljenje (ú; ú ȗ) kaj Krava je namulila travonamúliti se -im se (ú; ú ȗ) česa Voli so se namulili sveže trave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obrejíti -ím tudi obrêjiti -im dov. obrêjil -íla tudi obrêjil -a, nam. obrejít/obrejìt tudi obrêjit, obrejèn -êna tudi obrêjen -a; drugo gl. brejiti (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) kaj Bik ~i kravoobrejíti se -ím se tudi obrêjiti se -im se (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) Krava se je obrejila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
omúliti -im dov. -il -íla tudi omúlila, omúljen -a; omúljenje (ú; ú ȗ) kaj Krava je omulila nekaj šopov trave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osráti osérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. koga/kaj Krava je osrala ograjo |z iztrebljanjem umazala|; nizk. osrati koga pri kom ~ soseda pri znancih |osramotiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
otelíti se -ím se dov. otélil se -íla se, nam. otelít se/otelìt se; drugo gl. teliti (í/ȋ í) Krava se je otelila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
plávka -e ž (ȃ) |krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podrigávati -am nedov. -ajóč, -áje; podrigávanje (ȃ) vet. Krava je začela ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pójati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pójanje (ọ́) pokr. koga/kaj Pes ~a mačko goni, podipójati se -am se (ọ́) pokr. Krava se ~a se goni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomôlzen -a -o [u̯z] (ȏ) ~a krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poplašíti in poplášiti -im in poplašíti -ím dov. poplášil -íla, nam. poplášit in poplašít/poplašìt; poplášenje in poplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ otroka s kaznijo |nekoliko preplašiti, prestrašiti|poplašíti se in poplášiti se in poplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. Krava se je poplašila in zbezljala se je splašila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
potrebíti in potrébiti -im tudi potrébiti -im dov. potrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ gozdovepotrebíti se in potrébiti se -im se tudi potrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Krava se je potrebila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prelízati tudi prelizáti -lížem dov. prelízanje in prelizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj Krava je prelizala telička
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prenažréti se -žrèm se dov., nam. prenažrèt se/prenažrét se; prenažrétje in prenažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) koga/česa Krava se je prenažrla detelje; nizk. Prenažrl se je, zato ne more spati |prenajedel se je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do stajepripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rdéčka -e ž (ẹ̑) krava ~; |mravlja|; poud. |rdeča češnja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rjávec -vca m z -em živ. (ȃ) zapreči ~a |konja|; člov., poud. |rjavopolt človek|rjávka -e ž (ȃ) |krava|; člov., poud. |rjavopolta ženska|rjávčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rodítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: izgubiti ~e, oba ~a starše, očeta in mater; otrokov ~ oče; živ. |osebek pri križanju|rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~rodíteljev -a -o (ȋ)rodíteljičin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rogáča -e ž (á) poud. |koza, krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rogáčka -e ž (ȃ) manjš.; poud. |koza, krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rumênec -nca in ruménec -nca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) poud. temnolasost ~ev |ljudi rumene rase|; živ. vpreči ~arumênka -e in ruménka -e ž, člov. (é; ẹ́; ẹ̑) azijske ~e; nečlov. |krava|rumênčev -a -o in ruménčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
símentalec -lca m s -em živ. (ȋ) |bik|símentalka -e ž (ȋ) |krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sívec -vca m s -em člov. (ȋ) poud. onemogli ~ |sivolas človek|; živ. zapreči ~a |sivega vola|sívka -e ž, člov. (ȋ) poud. |sivolasa ženska|; nečlov. |siva krava|sívčev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spovréči -vŕžem dov.; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) vet. Krava je spovrgla izvrgla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šávra -e ž (ȃ) pokr. |krava|; člov., slabš. |ženska|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šéka -e tudi šêka -e ž (ẹ̑; ȇ) pokr. lisa, lisasta krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šékast -a -o tudi šêkast -a -o; bolj ~ (ẹ́; é) pokr. ~a krava lisasta, marogasta; pokr. ~a obleka (preveč) pisana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
têlen -lna -o (é)têlni -a -o (é) ~a krava |ki ima tele|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
telétnica -e ž (ẹ̑) |krava od poroda do odstavitve teleta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
telíček -čka m živ. (ȋ) manjš. Krava ima ~a; člov., poud. |nespameten človek, zlasti mlad|telíčka -e ž (í) manjš. Krava ima ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
telítev -tve ž, pojm. (ȋ) Krava se pripravlja na ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
telíti -ím dvovid. têli -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Krava ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trebíti in trébiti -im tudi trébiti -im nedov. trébi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; trébil -íla tudi -il -ila, trébit, trébljen -a; trébljenje; (trébit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd; ~ plevel; trebiti kaj česa ~ drevje mahutrebíti se in trébiti se -im se tudi trébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Drevje se ~i |odpadajo mu nezdravi sadeži|; Krava se ~i |čisti po porodu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
urečèn -êna -o (ȅ é é) ~ človek; Krava je ~aurečênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vámpast -a -o; bolj ~ (á) ~a krava; nizk. ~ človek |z velikim trebuhom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vodník1 -a m, člov. (í) gorski ~; turistični ~; ~ tabornikov; živ. oven ~vodníca -e ž, člov. (í) najeti ~o; turistična ~; nečlov. krava ~; poud. zvezda ~ |kar vodi človekovo ravnanje|vodníčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
volčíčen -čna -o [u̯č] (ȋ) pokr. Ta krava je ~a ima vnetje vimena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zamúkati -am dov. zamúkanje (ú; ȗ) Krava je zamukala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zbezlján -a -o [bə in be] (á) ~a kravazbezljánost -i [bə in be] ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zvončárka -e ž (á) krava ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zvréči zvŕžem dov. zvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) star. kaj na koga/kaj ~ krivdo na druge zvrniti; vet. Krava je zvrgla izvrgla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žréti žrèm nedov. žrì -íte, žróč; žŕl -a, žrét, žŕt -a; žrétje in žŕtje; (žrèt/žrét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj Krava ~e deteljo; poud.: ~ knjige |veliko brati; hitro, površno brati|; Bolhe ga ~ejo |pikajo|; Skrbi ga ~ejo |mučijo, vznemirjajo|; nizk. Tega ne bom žrl |jedel|; žarg. Avtomobil preveč ~e porabi preveč bencinažréti ga žrèm ga (ẹ́ ȅ) nizk. |veliko piti alkoholne pijače|žréti se žrèm se (ẹ́ ȅ) knj. pog. Sosedje se ~ejo med seboj se prepirajo, se prerekajo; poud. Nikar se tako ne ~i |muči, vznemirjaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.