Tiskanje

àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bəzgǫ́v, adj. Holunder-; b. les, bezgovo cvetje; — b. izgovor, eine schale Ausrede, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

capȋn 2., m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. (dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cerǫ́v, adj. von der Zerreiche; cerov les, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ciprę̑sov, adj. Cypressen-: c. les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cvẹ́tovje, n. das Blumenwerk, Cig., Jan.; v les je bilo češuljevje in cvetovje izrezljano, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dníčən, -čna, adj. nieder gelegen, Nieder-, Mur.; d. les, eine Niederwaldung, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dríčati, drȋčam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane-Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.-M., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.-C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gábrov, adj. weißbuchen; gabrov les, das Weißbuchenholz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gnȋł, gníla, adj. faul; gnilo sadje; g. les; gnila bolezen, die Egelkrankheit (= metljaji), Cig.; gnila vročica, das Faulfieber, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gnilȃd, f. das Faulicht, Verfaultes, Mur., Cig., Jan., ZgD.; pos. = gnil les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gníti, gníjem, vb. impf. faulen, verwesen; sadje gnije; les, truplo v zemlji gnije.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gŕčav, adj. knorrig, knotig; g. les; — pren. roh, ungebildet, M.; g. značaj, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hrápast, adj. nicht glatt, knorrig: h. les, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hrástov, adj. Eichen-; h. les, Eichenholz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ȋzbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.-Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kadíłən, -łna, adj. zum Räuchern gehörig, Rauch-, Mur., Cig.; kadȋłni les, das Räucherholz, Cig.; kadilni dar, das Rauchopfer, Cig., Jan.; kadilni altar, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kȃlati 1., -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.-C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kláta, f. les, ki se svinjam pod vrat obeša, da ne morejo bežati, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klénov, adj. vom Feldahorn; klenov les je za drenovim najtrši les, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen (zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.-M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krȋžem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet (nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj-M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kúriti, -im, vb. impf. 1) Feuer machen, heizen; dobro, slabo k.; v peči k., peč k.; k. s suhimi drvi; (les, šoto k., Z.); — 2) Rauch machen, Mur.; k. (tobak), Tabak rauchen, Cig., Jan.; — k. se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Mur.; = pariti se (o senu), C.; — 3) k. komu, einem warm machen, Cig.; — k. se, sich gegenseitig aufmuntern, M., C.; — 4) k. koga, prügeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kvāsijev, adj. vom Bitterholz: kvasijev les, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.-Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹ̑sək, -ska, m. dem. les; das Hölzchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lèskaj, adv. = lesem, les, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹsník 1., m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹ́ščiti, -ím, vb. impf. glänzend machen, polieren: kamen, les l., wichsen: leščeni črevlji, ogr.-C.; (emaillieren, mit Glasur überziehen, Cig. [češ.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lẹtìv, -íva, adj. l. les, t. j. les, ki je hitro rastel in ima zatorej velike letnice (Jahresringe), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lȋbrast, adj. Figuren spielend, gezeichnet: l. les, C.; — prim. 2. libra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lignīt, m. premogasti les, der Lignit (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lístov, adj. Laub-, V.-Cig.; l. les, das Laubholz, Ravn. (Abc.); listov gnoj, pogl. listognoj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lǫ́čən 1., -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lopȗška, f. les, s katerim se perilo tolče, Kameno-Erj. (Torb.); — nam. lopučka; prim. lopuča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

macésnov, adj. Lärchen-; m. les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

marǫ́gast, adj. fleckig, gefleckt, gestreift; m. po obrazu = umazan, jvzhŠt.; m. les, voll Masern, Mur.; schwarzscheckig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

medę̑n 3., adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mę̑lov, adj. kar je od mela: m. les, GBrda; — prim. 2. mel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mlínčast, adj. kernschälig: m. les, kernschäliges Holz, V.-Cig., C.; mlinčasta deska, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.-C.; mužena mladina, Trub.-Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nabivȃłnik, m. les, s katerim sodar nabija obroče na sod, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nakláti, nakǫ́ljem, vb. pf. 1) ein wenig spalten, anspalten; les je naklan, das Holz ist angespalten; — 2) in einer gewissen Menge spalten: drv n.; — in einer gewissen Menge abschlachten, abstechen; n. dosti perotnine za gosti; — 3) n. se, sich satt spalten o. schlachten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

napȃjati, -am, vb. impf. ad napojiti; tränken, zu trinken geben: n. živino; n. ljudi, = obilo jim piti dajati (vina); — bewässern, Jan., Levst. (Močv.); — n. les, Holz imprägnieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

napojíti, -ím, vb. pf. tränken: n. živino; n. človeka, betrunken machen; n. zemljo, bewässern; n. les, imprägnieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ǫ́bəł 3., -bla, adj. rund: cylindrisch rund, Meg., Rib.-Mik.; obli klini, Levst. (Beč.); — oval, Mur., Cig., Jan.; — kugelrund, Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; svetlobni valovi so obli (kroglasti), Žnid.; — obel les, unbearbeitetes Holz, Z.; obla peč, ein compacter Fels, C.; oblo požirati, in ganzen Stücken ungekaut verschlucken, Cig.; — kar v oblo, sogleich, Savinska dol.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oblẹ́či, -lę́čem, vb. pf. 1) (ein Kleid) anlegen, anziehen; o. hlače, suknjo; — 2) ankleiden, bekleiden; otroka o., o. koga v kaj, einem ein Kleid anziehen; oblečen, angekleidet; o. je legel; v svilo oblečen hodi, er geht in Seide gekleidet einher; — o. se, sich ankleiden; v črno se o., Trauerkleider anlegen; v belo oblečen, weiß gekleidet; v kmeta se o., sich als Bauer verkleiden, Cig.; — 3) überziehen: s kožuhovino, z usnjem kaj o., Cig.; — auslegen, fournieren: les o., Cig., Jan.; — 4) obleči se, sich bewölken, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oblíkav, adj. = oblikast: o. les, rundes, noch unbehauenes, unabgezimmertes Holz, C., Z.; — o. obraz, ein rundes Gesicht, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oblíkov, adj. noch rund, unabgezimmert: o. les, Z.; (nam. oblikav?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obložíti, -ím, vb. pf. 1) umlegen: verbrämen, fassen (n. pr. z zlatom o. kaj), Cig.; — kolo o., das Rad felgen, Z., Dol.; — eine Fläche um eine Linie umlegen (math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan., M.; z zaplatami obložene hlače, Jurč.; austapezieren, Šol.; les o., fournieren, Jan.; z deskami o., austäfeln, Cig.; — 3) beladen, Mur., Cig., Jan.; vago o. s čim, Jsvkr.; — z delom o. koga, jemanden stark beschäftigen, Cig.; — obložen, berauscht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad obrezati; beschneiden; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; kamen o., einen Stein behauen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrísati 2., -rȋšem, vb. pf. 1) mit Linien bezeichnen z. B. mit dem Zirkel: les o., Dalm.; — 2) den Umriss von etwas machen, etwas skizzieren, contourieren, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) umsäumen, verbrämen, einfassen; — 2) behacken, behauen: les o. (= obdelati), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obtésati, -tę́šem, vb. pf. bezimmern, behauen, schlichten; obtesan les; — o. človeka, abhobeln (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ópəlj 2., -pəljna, m. = oplen, pri vozu les, v katerem tiče prednje ročice (roke), SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

opȋlək, -lka, m. nav. pl. opilki, Feilspäne; železni opilki, Eisenfeilspäne, Vrtov. (Km. k.); — die Raspelspäne, Cig.; barvarski les v opilkih, geraspelte Farbhölzer, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orǫ̑dən, -dna, adj. Zeug-: orodni les, das Zeugholz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

osína 1., f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci-Erj. (Torb.), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ostaríčən, -čna, adj. alt (von Bäumen): ostaričen les, überständiges Holz, Z., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ostrȗžnica, f. die Drechselbank: les na ostružnici vrteti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

paklenovína, f. paklenov les, SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pȃlast 2., adj. morsch: p. les, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

páliti 1., -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče-Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pę́rniti, pę̑rnem, vb. pf. vermodern, morsch werden: bukov les hitro perne, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pẹ́stən 2., -stna, adj. Naben-: pẹ̑stni les, das Nabenholz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

píliti, pȋlim, vb. impf. 1) feilen; beraspeln; železo, les p.; žago p.; — feilen (fig. = ausbessern), spis, pesem p., Cig., nk.; — 2) = žagati, sägen, Cig., Jan., C., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pȋr 1., m. 1) der Moder: pir udari v les, das Holz wird schwammig, Z., jvzhŠt.; — 2) der Baumschimmel, Cig.; — prim. pereti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pȋščək 2., -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pȋtomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plávən, -vna, adj. 1) zum Schwemmen oder Flößen gehörig, Schwemm-, Cig., Jan.; plȃvni les, das Floßholz, Cig.; — plavni most, die Floßbrücke, Cig. (T.); — 2) flößbar, Jan., Šol.; — 3) = ploven, schiffbar, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

plavíti, -ím, vb. impf. 1) schwemmen, flößen; les, drva p.; plavljeni les, das Treibholz, Cig. (T.); p. se, geschwemmt werden: k njima se plavi mrlič, LjZv.; — perilo p., die Wäsche schwemmen, Z.; — ausspülen, C.; — 2) schiffen, segeln, C., ogr.-Mik.; barka je plavila v Fenicijo, Trub.; Ladjica po jezeru plavi, Npes.-Schein.; — 3) schmelzen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Gor.; rudo p., Erz ausseigern, Cig.; plavljeno železo, Gor.; — p. se, abrinnen: sveča se plavi, Mur., Cig., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

podȃgra 2., f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.-Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)-M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

polǫ́vən, -vna, adj. halb: polovna obrta, eine halbe Drehung, Telov.; polovna obleka, die unvollständige Kleidung (des gemeinen Mannes an Werktagen), Svet. (Rok.); poloven les, einmal gespaltener Baum, das Halbholz, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potǫ́njenəc, -nca, m. les, ki na dnu struge obleži, das Sinkholz, Kamnik (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

povę́niti, -nem, vb. pf. 1) abwelken, nacheinander verwelken; — 2) = posekati drevje z zelenimi vejami in potem pustiti nekaj časa, Lašče-Levst. (M.); les p., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

požȋrati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prẹ́čən, -čna, adj. 1) was überzwerch ist, Quer-, Mur., Cig., C.; prẹ̑čni tram, der Querbalken, V.-Cig.; der Bundtram beim Dachstuhl, vzhŠt.; prečno krilo, der Querflügel (eines Gebäudes), Levst. (Pril.); prečna steza, der Seitenweg, Rib.-M.; — 2) verschoben: p. les, Z.; — prečno dekle, ein ungleichschultriges Mädchen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pregȃnjati, -am, vb. impf. ad pregnati; 1) durchtreiben (z. B. Erbsen durch den Durchschlag), Cig.; — destillieren, Mur., Cig. (T.); (rus.); — 2) verjagen, vertreiben; prej so me klicali, zdaj me preganjajo, Mur.; gliste p., Cig.; čebele p., abtreiben, Cig.; — p. les, den Wald abtreiben, ausrotten, Polj.; — z vinom skrbi p.; s plesom, z ježo p. čas, die Zeit vertanzen, verreiten, Cig.; — verfolgen; sovražnika p.; potepuhe p.; nesreča ga preganja; — p. se, sich jagen, sich tummeln; oblaki se preganjajo na nebu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

premógast, adj. bituminös: p. les, bituminöses Holz, der Lignit, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

preplavíti, -ím, vb. pf. 1) überschwemmen; reka je preplavila polje; — 2) hinüberflößen, verflößen: les p., Cig.; — 3) umschmelzen, Mur.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pretésati, -tę́šem, vb. pf. 1) durchzimmern: ves les p., Cig.; — tadeln, M.; — 2) anders behauen, umzimmern: hlod p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pretrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. durchmodern, durchfaulen, Cig., Jan.; pretrohnel les, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pŕhək, -hka, adj. mürbe: prhka hruška, prhko jabolko; prhke pogačice, Npes.-Vraz; prhek les, mürbes, morsches Holz; prhka zemlja, lockere Erde; — zemljo prekopati v prhko gredico, Levst. (Zb. sp.); — zerreiblich (min.), Cig. (T.); erdig, Erj. (Min.); flüchtig, keilhauig (mont.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prhljìv, -íva, adj. 1) verweslich, Mur., Cig.; — 2) = pirav, morsch, C.; p. les, Z.; — 3) mürbe, Cig.; — 4) prhljiva trta, eine Rebe, die ihre Frucht, bevor sie reif ist, abwirft, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prištŕkati, -štȓkam, vb. pf. einsprengen: prištrkan les, eingesprengte Holzart, Cig.; prištrkana ruda, eingesprengtes Erz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prizemljíkov, adj. p. les, Holz an der Baumwurzel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prizemljíkovina, f. = prizemljikov les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

razjẹ́dati, -am, vb. impf. ad razjesti; zerfressen; črvi razjedajo les, gobe; — ätzen; kisline razjedajo kovine; rja razjeda železo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

razrẹ́diti 2., -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȋłni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rẹzȋłnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rjavíčast, adj. rothhart, rothseitig: r. les (von Bäumen, die auf der einen Seite einen rothen, brüchigen Strich Holz haben), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rǫ̑b 2., m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken (z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.-Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.-Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

samorástov, adj. = od samoraslega drevesa (šaljiva beseda): kak les je to? — samorastov, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

skŕčiti, -kȓčim, vb. pf. zusammenziehen, constringieren; — v les so ga skrčili, man hat ihn in den Bock gespannt, Mur.; — skrčen, contract, Cig.; einschrumpfen machen; s. se, sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen; volnate nogavice se rade v perilu skrčijo, Cig.; — kleiner, kürzer machen: abkürzen, beschränken; — reducieren (math.): istoimenske izraze s., Cel. (Ar.); s. se, kleiner werden, sich vermindern; dohodki so se mi skrčili; — skrčen biti, knauserig sein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

slívov, adj. aus Pflaumen, Pflaumen-, Zwetschken-; slivov močnik, das Zwetschkenmus, Mur.; slivov les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sǫ̑darski, adj. Fassbinder-, Mur., Cig., Jan., nk.; s. les, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

spáčiti, -im, vb. pf. 1) verhunzen, entstellen, physisch oder moralisch verderben; rane so mu spačile obraz; spačene ude imeti, verkrüppelte Glieder haben; spačeno vino, verdorbener Wein; — s. se, verderben (intr.); vse se mi je spačilo; spačen porod, der Abortus, C.; les se je spačil (hat sich geworfen), Cig.; — s. se, aus der Art schlagen, ausarten, Cig.; spačen mladenič; — s. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, eine Fratze machen, Cig., Gor.; — 2) stören, verhindern, Mur.; — 3) Ärgernis geben, ärgern, ogr.-M.; — prim. izpačiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

splavíti 1., -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen; sprhnẹ̀ł les, vermodertes Holz, jvzhŠt.; — verwittern, Cig. (T.); sadra je pobelela in sprhnela, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.-Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.-Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

strtráti, -ȃm, vb. pf. morsch werden, vermodern: les, mokra obleka strtra, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.-Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.-Cig., Podkrnci-Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.-C.; — ein Thürbrett, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

suhȃva, f. 1) die Trockenheit, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = suh les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

suholjàv, -áva, adj. etwas dürr: s. trtni les, Hal.-C.; — mager, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svíbov, adj. vom Hartriegel: s. les, Mur., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škę̑rən, -rna, adj. zum Werkzeug bestimmt o. gehörig, Mur.; škerni les, das Zeugholz, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče-Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče-Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

špírav, adj. = špirast: š. les, splitteriges Holz, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tísov, adj. Eiben-; tisov les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

topólov, adj. Pappel-; t. les; — topolova zemlja = puhla, puhličasta zemlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tȓhlja, f. = trhel les, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

trohnẹ́ti, -ím, vb. impf. modern, morsch werden, les v zemlji, truplo v grobu trohni; verwesen; — trohnel, morsch, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.-Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.-Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tȓsov, adj. Reben-, Cig., Jan.; t. les, das Rebenholz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

túlav, -ava, adj. hohl, C.; — tulava ("təláva") smreka je taka, katera ima v sredi pokvarjen les, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

umẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. impf. verstehen, begreifen, Mur., Cig., Jan., Met., nk.; kako ume le-ta to pismo? Trub.; bratje niso vedeli, da jih Jožef ume, Ravn.-Valj. (Rad); tega ne umejem, nk.; samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — verstehen, können; da bi jaz umel prerokovati, Trub.; svoje delo umeje, Dalm.; tvoji hlapci umejo les sekati, Dalm.; če ne morem, pa zato umejem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.-C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.-M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.-Mik., BlKr.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vę́ruh, m. 1) der Weihrauch, Dalm., Trub., Goriš.-Kres; — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), (to zelišče devljejo na cvetno nedeljo med les, ki ga nesejo blagoslovit, in služi potem o božičih za kadilo), Kres; — iz nem.; prim. srvn. wîrouch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.-Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Podkrnci-Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Ponikve-Erj. (Torb.), Rib.-Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vráskav, adj. runzelig, Habd.-Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zacvę́niti se, -nem se, vb. pf. verwelken, C.; zacvenjeno grozdje, C.; zacvenjen les, zähes Holz, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zaderíkav, adj. 1) z. je les, ki se ne da gladko rezati, pri katerem se rezilo zadira, Notr.; — 2) = zaderikast 2), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zadȋrati, -am, vb. impf. ad zadreti; 1) (Splitter) einstoßen, Cig.; skale si z. v noge; — z. se, eindringen (v. Splittern), Jan.; glavnik se zadira, der Kamm reißt, Cig.; — les se zadira (splittert), Cig., Jan.; — 2) z. se, kreischen, aufzukreischen pflegen; glas, ki se grdo zadira in hriplje, Jurč.; z. se nad kom, v koga, jemanden anschreien, anzufahren pflegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zadȋrkast, adj. = zaderikav: z. les, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) am Ende umbiegen, ogr.-C.; = konice železnih žrebljev priviti in v les nazaj zabiti, Kras-Erj. (Torb.); — 2) schließen, zuschließen, Nov.-C., vzhŠt.-C.; zaključen, abgeschlossen, Levst. (Pril.); — 3) beschließen, C., nk.; (hs.); — 4) schließen, folgern, Cig. (T.); (rus., hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.-C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zamokljìv, -íva, adj. leicht Feuchtigkeit einsaugend: z. les, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zamoríti, -ím, vb. pf. ertödten, abtödten, Jan.; das Wachsthum verhindern o. unterdrücken: smreke zamorijo beli les, ene rastline druge zamore, Cig.; zima zamori zelišča; zamorjeno drevo, Cig.; zamorjeni cvet, Erj. (Izb. sp.); ogenj z., das Feuer tilgen, Cig.; — unschädlich machen: olja naj pije, da si otrov zamori, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zapíčiti, -pȋčim, vb. pf. (einen spitzigen Gegenstand in etwas) hineinstoßen, (so dass er darin stecken bleibt): z. kol v zemljo, Dict., C., Dol., jvzhŠt.; cepin v les z., Gor.; — z. se v kaj, mit der Spitze in etwas hineindringend stecken bleiben: tako mu je nož v glavo zagnal, da se mu je zapičil v njo, Kr.-M.; šivanka se ji je v prst zapičila, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) durch Säen anbauen, säen; vrag je ljuljko med pšenico zasejal; les z., eine (künftige) Waldung ansäen, Cig.; z. se, sich durch ungesäeten Samen vermehren, Cig.; drevje se je zasejalo, das Holz ist angeflogen, Cig.; zasejan les, angeflogenes Holz, Cig.; — z. bolezen po kakem kraju, einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; ta kuga se je k nam zasejala (hat sich bei uns eingenistet), Z.; — unter die Leute bringen, ausbringen, Cig.; — 2) = napačno sejati, versäen, Cig.; — 3) z. kaj, etwas verlieren, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zatlẹ́ti, -ím, vb. pf. zu glimmen anfangen, erglimmen; les neče z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zavŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) hineinbohren: z. sveder v les; — z. se, sich hineinbohren; — 2) (in einer bestimmten Richtung) zu bohren anfangen, Cig.; — 3) verbohren, fehlbohren, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zažȃgati, -am, vb. pf. 1) einen Schnitt mit der Säge machen, einsägen; z. v kaj; — 2) fehlsägen; — 3) beim Sägen verbrauchen, versägen; ves les z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.-C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.-C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.-C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — (fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zimostràž, -stráža, m. = božje drevce, božji les, C.; — das Wintergrün, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; (pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.