baháški -a -o; bolj ~ (á) ~i ljudjebaháškost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
barvnopôlt -a -o [u̯t] (ȏ ó ó; ȏ) biti ~barvnopôlti -a -o [u̯t] (ó; ȏ) ~i ljudjebarvnopôltost -i [u̯t] ž, pojm. (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
báža -e ž (á) slabš. ljudje enake ~e |vrste, sorte|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
belopôlt -a -o [u̯t] (ȏ ó ó; ȏ) biti ~belopôlti -a -o [u̯t] (ó; ȏ) ~i ljudjebelopôltost -i [u̯t] ž, pojm. (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bóg2 -a -o; bolj ~ (ọ̑) neknj. ljud. ubog: ~i ljudje; ~a stvar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cérkev -kve tudi cérkev -kvé ž, druga oblika dalje -i -- -i -ijo; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) baročna ~; član katoliške ~e; prakt.sp. hoditi v ~ |javno izpovedovati vero|; poud. Cela ~ je pela |vsi ljudje v cerkvi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
crkávati -am nedov. -ajóč; crkávanje (ȃ) neknj. pog. Živina ~a poginja; nizk. Ljudje ~ajo od lakote |umirajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
česnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; česnánje; (-àt) (á ȃ) slabš. Pijan je, pa ~a |nespametno govori|; slabš. česnati kaj o kom/čem Ljudje marsikaj ~ajo ~ njem |govorijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
črnopôlt -a -o [u̯t] (ȏ ó ó; ȏ) biti ~črnopôlti -a -o [u̯t] (ó; ȏ) ~i ljudječrnopôltost -i [u̯t] ž, pojm. (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dolóčen1 -a -o (ọ́)dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novostdolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~egadolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dvomljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a obljuba; poud. ~i ljudje |ki vzbujajo dvom|dvomljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dvónóžec -žca m z -em živ. (ọ̑ọ̑) |žival|; člov., poud. puhloglavi ~i |ljudje|dvónóžčev -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
enakomíseln -a -o [sə] (ȋ) ~i ljudjeenakomíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
enakoróden -dna -o (ọ́; ọ̑) ~i ljudje |enakega rodu, stanu|; ~e lastnosti enakovrstne, enakeenakoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fakináža -e ž, skup. (ȃ) slabš. |malopridni, postopaški ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fakultéta -e ž (ẹ̑) pravna ~; ~ za arhitekturo; knj. pog. imeti ~o visokošolsko izobrazbo; poud. Zbrala se je vsa ~ |vsi ljudje s fakultete|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fára -e ž, rod. mn. tudi fará (á) spadati pod, v eno ~o župnijo; pri ~i zvoniti |v župnijski cerkvi|; poud. Vsa ~ je zbrana |vsi ljudje iz župnije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fêjst1 -- --; bolj ~ (ȇ; ȇ) neknj. pog.: ~ ljudje dobri, pošteni; zrasti v ~ fanta postavnega, lepega; ~ gospodinja pridna, skrbna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fólk -a m (ọ̑) sleng.: ljudje; študentski ~ študenti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gàd gáda m živ., im. mn. gádje in gádi (ȁ á) |kača|; člov., poud. Sami stari ~je so se zbrali |podjetni, neugnani ljudje|gádovka -e ž (á)gadíca -e ž (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
galeríja -e ž (ȋ) umetniška ~; publika z ~e; poud.: ~ je navdušeno ploskala |ljudje na galeriji|; ustvariti ~o človeških tipov |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
glíha -e ž (ȋ) neknj. pog. ~ vkup štriha |Ljudje podobnih lastnosti se družijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
góditi -im nedov. -èč -éča; gódenje (ọ́; ọ̑) neobč. prijati, dobro deti: komu/čemu Ta barva ~i očem; Toplota mu ~i; ~i mu, da ga ljudje ubogajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
golázen -zni ž, skup. (ȃ) Vsa ~ je prilezla na sonce; nizk. tatinska ~ |ničvredni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gomazéti -ím nedov. gomázi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; gomazênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po cesti ~ijo ljudje; gomazeti komu Mravljinci mu ~ijo po hrbtu; brezos. gomazeti česa Na smetišču ~i podgan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedetigotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekaterigotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovinegotôvost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ideolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ trdni ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jihísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil taísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izkoríščan -a -o; bolj ~ (í) ~i ljudje, narodiizkoríščani -ega m, člov. (í) upor ~egaizkoríščanost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izméček -čka m (ẹ̑) vulkanski ~i; poud. ~i človeške družbe |nenravni ljudje|; zdrav. okužiti se z ~i; snov. veliko ~a pri proizvodnji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izrojênec -nca m z -em člov. (é) slabš. Ti ljudje so ~i |nemoralni, pokvarjeni|; živ. živalski ~izrojênka -e ž, člov. (é) slabš.izrojênčev -a -o (é) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ prebivalce z določenih področijizseljeváti se -újem se (á ȗ) Ljudje se ~ujejo iz različnih razlogov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izumírati -am nedov. -ajóč, -áje; izumíranje (í ȋ; ȋ) Posamezni rodovi ~ajo; poud. Ponekod ~ajo cele vasi |postajajo prazne, nenaseljene|; redk. izumirati za čim Ljudje so izumirali za kugo |množično umirali|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom staršejemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jezljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; jezljánje (-àt) (á ȃ) pokr. komu Pred vsemi je jezljala materi ugovarjala, odgovarjala; pokr. jezljati zoper kaj ~ ~ nove postave negodovati; pokr. Ljudje so veliko jezljali zaradi njegove ženitve opravljali, obrekovali; poud. Plamenčki ~ajo |plapolajo, švigajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jezuít -a m, člov. (ȋ) |redovnik|; slabš. parlamentarni ~i |zvijačni, neiskreni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jòjmene tudi jójmene razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, kaj bodo rekli ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
katérih -- -- ozir. svoj. zaim. česa dvojinskega ali množinskega (ẹ̑) Dekleti, ~ fanta sta se vrnila od vojakov; Ljudje, ~ sreča je služba drugim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krátko málo izvzem. člen. zv. (á á; ȃ á) Niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so ~ ~ zdravo misleči ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kŕčma -e ž (ŕ; ȓ) zahajati v ~o; poud. Vsa ~ je prepevala |vsi ljudje v krčmi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krvolòk -óka in krvolók -a m živ. (ȍ ọ́; ọ̑) neobč. Volk je znan ~ krvoločna zver; člov., poud. Ti ~i so pobili vso družino |okrutni, brezobzirni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijoláskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati seláskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ljudjé ljudí m mn. (ẹ̑ í); gl. človek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lúmpenproletariát -a [pə ija] m, skup. (ȗȃ) slabš. |propadli ljudje iz različnih družbenih slojev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti velikomnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikaterimnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mnóžica -e ž (ọ̑) ~ okrog prvaka; voditi ~e; publ. najširše ljudske ~e ljudje, ljudstvo; ~ gledalcev; poud. ~ obveznosti |veliko|; mat. teorija množic
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mravljínčiti -i nedov. mravljínčenje (í ȋ) koga ~i ga po hrbtu; os., poud. Ljudje ~ijo po ulicah |množično hitijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mravljínčje primer. prisl. (ȋ) ~ majhen; poud. Ljudje so ~ vrveli po ulicah |množično|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
muzikálno ozirn. prisl. (ȃ) ~ izšolani ljudje glasbeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
navréti -vrèm dov., nam. navrèt/navrét; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) poud.: Kri mu je navrela iz rane |močno, s silo pritekla|; Ljudje so navreli na ulice |množično prišli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nažŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ vol, pes |presit|; ~ od rje |najeden|; slabš. vsega ~i ljudje |naveličani, siti|nažŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nègospôski -a -o (ȅó) ~i ljudjenègospôskost -i ž, pojm. (ȅó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nejevéren -rna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) star.: preveč ~; ~i ljudje neverninejevérnost -i ž, pojm. (ẹ́) star.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nekatéri1 -e -a tudi nekatêri -e -a mn. mnog. količ. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ ljudje; ~e reke; ~a vprašanjanekatéri tudi nekatêri m mn., člov. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ so bili drugačnega mnenjanekatére tudi nekatêre ž mn., člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) Z ~imi so se godile hude stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
némčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; némčenje (ẹ́ ẹ̑) V mestih so ljudje takrat precej nemčili |govorili nemško|; redk. nemčiti koga ponemčevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nènagrajèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~i zaslužni ljudjenènagrajênost -i ž, pojm. (ȅé)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèorientíran -a -o [ije] (ȅȋ) mladi, ~i ljudje neusmerjeninèorientíranost -i [ije] ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèštudíran -a -o (ȅȋ) knj. pog. ~i ljudje formalno neizobraženi, nešolaninèštudíranost -i ž, pojm. (ȅȋ) knj. pog. formalna neizobraženost, nešolanost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
neúk -a -o; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ) star. ~i ljudje neizobraženi, nešolani; star. neuk v čem V teh stvareh je še čisto ~ neveden, nepoučenneúkost -i ž, pojm. (ú; ȗ) star.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèustvarjálen -lna -o (ȅȃ) ~i ljudjenèustvarjálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nevréden -dna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) star. malovreden, ničvreden: ~i ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obmôlkniti -em [u̯k] dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla; obmôlknjenje (ó ȏ) Ljudje so obmolknili; poud. Harmonika je obmolknila |se ni več slišala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odrásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~a žival; biti ~odrásli -a -o (á) ~ človekodrásli -ega m, člov. (á) ~ odhajajo na deloodrásla -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e se možijoodráslo -ega s, skup. (á) poud. ~ in mlado je navdušeno |odrasli ljudje|odráslost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odskakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odskakovánje; (-àt) (á ȗ) Ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi poškropil; odskakovati od česa poud. Žoga ~uje ~ tal |se odbija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odštékan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) sleng. ~i ljudje nenavadni, čudaški; miselno odsotniodštékanost -i ž, pojm. (ẹ̑) sleng. nenavadnost, nevsakdanjost; miselna odsotnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ogrét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ krožnik; poud. ogret za koga/kaj za šport ~i ljudje |navdušeni|ogrétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ohêj in ohèj medm. (ȇ; ȅ) velel. ~, ljudje, počasi; razpolož. Veselimo se torej, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
onegá -- m, ž, s, posredno poimenovalni zaim. (á) slabš.: Saj veš, tisti ~; Takle ~, pa se nosi kot pav; Tole ~ nas že ne bo učilo; To niso ~, pošteni ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
onemévati -am nedov. -ajóč; onemévanje (ẹ́) poud. Ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali |postajali presenečeni, začudeni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ónkraj2 nepravi predl. z rod. (ọ̑) ~ ograje je hud pes; ljudje z ~ meje; poud. obljubljati srečo ~ groba |po smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
orópan -a -o (ọ̑) ~i ljudje; poud. oropan česa biti ~ ljubezni |je ne biti več deležen|orópanost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
partêr -ja m s -em (ȇ) sedeti v ~u; poud. navdušeni ~ |ljudje|; šport. vaditi na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podrtíja -e ž (ȋ) stanovati v ~i; star. grajska ~ razvalina; člov., slabš. To so same človeške ~e |propadli ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poizgíniti -em dov. (í ȋ) Ljudje so poizginili z oken
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
položáj -a m s -em (ȃ)
1. poševen ~ palice; ~ stavbe glede na meje parcele; obstreljevati nasprotnikove ~e; redk. mesto z lepim ~em lego
2. vodilni ~i v gospodarstvu; biti v nadrejenem ~u; njegov materialni ~; publ. preučiti ~ knjige na trgu možnosti za izdajo, prodajo; neknj. pog. ljudje na ~ih s položajem; jezikosl. govorni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poméšan -a -o; bolj ~ (ẹ́) rasno ~i ljudje; Ti pojmi so čisto ~ipoméšanost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porazíti se -ídem se dov.; drugo gl. raziti se (í) Ljudje so se porazšli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj Ali si pomislil, kaj ~ejo ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
postájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; postájanje (á; ȃ) Ljudje so postajali pred hišami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
povŕšje -a s (ȓ) prihod vode na ~; splavati na ~; razliti se po ~u; zemeljsko ~; ~ krogle; publ. Na ~ so prišli novi ljudje so se uveljavili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih|premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preobjéden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~i gosti; preobjeden česa vsega dobrega ~i ljudjepreobjédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pridréti -dêrem tudi pridréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. prideró, nam. pridrèt/pridrét; pridŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda je pridrla v klet; poud. Ljudje so pridrli iz dvorane |neurejeno, množično prišli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prijateljíti se -ím se nedov. prijatêlji se -íte se; -íl se -íla se, -ít se; prijateljênje; (-ít se) (í/ȋ í) Mladi ljudje se hitro ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pritepèn -êna -o (ȅ é é) poud. ~ pes |potepuški|; slabš. ~i ljudje |priseljenci, tujci|pritepênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ tipko; poud. nekoliko ~ koga |zastrašiti ga|; knj. pog. Pritisni ga Udari ga; pritisniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; pritisniti koga/kaj na kaj ~ nos na šipo; ~ otroka na prsi; pritisniti koga/kaj ob kaj ~ nasprotnika ob steno; knj. pog. pritisniti koga/kaj za kaj ~ dolžnika za plačilo zahtevati plačilo od dolžnika; pritisniti na koga/kaj ~ ~ tipko; poud. ~ ~ vlado |od nje zahtevati|; pritisniti komu kaj šol. žarg. Profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; knj. pog. Pritisni mu eno (okoli ušes) Daj mu klofuto; poud.: Zima je pritisnila |postala huda, ostra|; Ljudje so pritisnili k vratom |so se rinili|pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
privréti -vrèm dov., nam. privrèt/privrét; privrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) Voda ~e iz zemlje; poud. Ljudje so privreli na ulice |prišli v velikem številu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
proletariát -a [ija] m, skup. (ȃ) delavski razred; poud. |nepremožni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
protagoníst -a m, člov. (ȋ) ~ romana glavna oseba; publ. ~i konference vodilni ljudjeprotagonístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rája -e ž, skup. (á) zgod. |nemuslimanski podložniki v turškem okolju|; slabš. |revnejši ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razbójnik -a m, člov. (ọ̑) poveljnik ~ov; slabš. To so ~i, ne pa sosedje |slabi ljudje|razbójnica -e ž, člov. (ọ̑)razbójničin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razkápati se -am se in razkápati se -ljem se dov. -aj se -ajte se in -i se -ite se; razkápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. Ljudje so se razkapali domov |se drug za drugim razšli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razkrápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razkrápljanje (á) kaj Jastreb ~a kokoširazkrápljati se -am se (á) Ljudje se ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razkrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razkrívanje (í) koga/kaj ~ spečega otroka; ~ streho; razkrivati komu kaj ~ prijatelju svoje načrterazkrívati se -am se (í) ~ ~ med spanjem; redk. Ljudje so vstopali in se razkrivali se odkrivali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razkropljênec -nca m z -em člov. (é) poud. ~i so se znova zbrali |razkropljeni ljudje|razkropljênka -e ž, člov. (é) poud.razkropljênčev -a -o (é) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razlikován -a -o (ȃ) socialno ~i ljudjerazlikovánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razpoložèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) veselo ~i ljudje; poud. razpoložen do koga/česa biti prijateljsko ~ ~ soseda |mu naklonjen|; razpoložen za kaj biti ~ ~ delo; publ. biti protifašistično ~ usmerjen, naravnanrazpoložênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razprhávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razprhávanje (ȃ) kaj ~ semerazprhávati se -am se (ȃ) poud. Ob strelih so se ljudje razprhavali |se razbegavali|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
raztêči se -têčem se dov.; drugo gl. teči (é) Ljudje so se hitro raztekli; Voda se je raztekla po skalah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rékati -am nedov. -ajóč, -áje; rékanje (ẹ̑) star. kaj o kom/čem Kaj ~ajo ljudje o tem govorijo, pravijo; star. rekati komu/čemu kaj Vsi so mu rekali Tonček pravili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
révščina -e ž, pojm. (ẹ́) živeti v ~i; poud. duhovna ~ |šibkost, slabost|; skup., poud. mestna ~ |revni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sámozaposlováti se -újem se nedov. sámozaposlovánje; drugo gl. zaposlovati (ȃá ȃȗ) Ljudje se čedalje bolj ~ujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
skórja -e ž (ọ́; ọ̑) drevesna ~; krušna ~, ~ kruha; zemeljska ~; ~ malih možganov; ~ umazanije; poud.: ljudje trde ~e |na videz grobi, neprijazni|; boj za vsakdanjo ~o kruha |za najosnovnejše materialne dobrine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
smŕtnik -a m, člov. (ȓ) poud. Vsi smo ~i |umrljivi ljudje|smŕtnica -e ž, člov. (ȓ) poud.smŕtničin -a -o (ȓ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sôba -e ž (ó) iti iz ~e; enoposteljna hotelska ~; ~ za goste; ~ št. 2; poud. Vsa ~ se je smejala |vsi ljudje v sobi|; prakt.sp. sestavljati dnevno ~o |pohištvo za dnevno sobo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sódrga -e ž (ọ́) slabš. mestna ~a |malovredni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sôkol -ôla m živ. (ó ó) let ~a; člov., zgod. |član organizacije, zveze telovadnih društev|; poud. ~i v boju |odločni, pogumni ljudje|sokolíca -e ž (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
soródno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ misleči ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sórta -e ž (ọ̑) jabolčna ~ jonatan; ~ pšenice; poud. čudne ~e ženska |čudna|; neknj. pog.: tri ~e peciva vrste; Ljudje so vsake ~e, vseh sort so različni; Vse ~e je doživel |različne stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sòtrpín -a m, člov. (ȍȋ) poud. ~i v ječi |sotrpeči ljudje|sòtrpínka -e ž, člov. (ȍȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
starína2 -e ž (í) prodajati ~e; skup. trgovati s ~o |s starimi predmeti|; poud. ~ rada obuja spomine |stari ljudje|; snov. piti ~o |staro vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
svoját -i ž, skup. (ȃ) slabš. |ničvredni, malovredni ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škodljívec -vca m s -em živ. (ȋ) zatirati vrtne ~e; člov., poud. politični ~i |škodljivi ljudje|škodljívka -e ž (ȋ)škodljívčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
švígati -am nedov. -ajóč, -áje; švíganje (ȋ) Lastovka ~a okoli stolpa; poud. Ljudje ~ajo po ulici |hitro hodijo|; Puščice ~ajo proti nam; poud. švigati po kom/čem ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledovati|; ~ z bičem po živali |udarjati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
takó6 člen. (ọ̑)
1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|
2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
takó kàkor2 prvi del podr. dvodelne stopnj. vez. zv. tako kakor — tudi (ọ̑ ȁ) ~ ~ živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tísoč2 -- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvihtísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tóliko2 kaz. mer. prisl. zaim. °tolíko (ọ́/ọ̑)
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
transportíran -a -o (ȋ) ~i ljudje; ~o blagotransportíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamentréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
túkajšnji -a -e (ȗ) ~i ljudjetúkajšnji -ega m, člov. (ȗ) življenje ~ihtúkajšnjost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tù pa tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. Ljudje so ~ ~ ~ stali v gručah tu in tam
2. čas. ~ ~ ~ iti v toplice tu in tam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bronulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
umrjóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) star. umrljiv: ~i ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
včéraj čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči; od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
verujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~i ljudje verniverujóči -ega m, člov. (ọ́) druženje ~ih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi samveséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ihveséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesemveselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vidèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~i ljudjevidéči -ega m, člov. (ẹ́) |kdor vidi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vnánji -a -e (ȃ)
1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a
2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudjevnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vréti vrèm nedov. vrì -íte, vróč; vrèl/vrél vréla, vrèt/vrét; vrênje, vrétje; (vrèt/vrét) (ẹ́ ȅ) kaj Sok ~emo deset minut; vreti iz česa Lava ~e ~ vulkana; poud. Ljudje ~ejo ~ hiš |množično hodijo|; Voda ~e; poud., s smiselnim osebkom vreti česa V njem ~e čustev |je zelo čustveno vznemirjen|; brezos., poud. Med poslušalci je vrelo |so bili vznemirjeni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človekvsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stranvsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vsì -è -à cel. količ. zaim. -èh -èm -è/-è/-à -èh -èmi (ȉ ȅ ȁ) ~ ljudje; z ~emi prijatelji; ~e hiše; ~a mestavsì -èh m mn., člov. (ȉ) ~ so odšli delatvsè -èh ž mn., člov. (ȅ) Skoraj ~e se tu zgodaj omožijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vsúti vsújem dov., nam. vsùt/vsút; vsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj v kaj ~ zdrob v mlekovsúti se vsújem se (ú ȗ) v kaj Pesek se je vsul v čevlje; poud. V krčmo so se vsuli ljudje |množično prišli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
začáranec -nca m z -em člov. (ȃ) odčarati ~a; poud. glasbeni ~i |zelo prevzeti ljudje|začáranka -e ž, člov. (ȃ)začárančev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zahtévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zahtévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ direktorja; publ. Cesta je zahtevala štiri žrtve V prometni nesreči so umrli štirje ljudje; zahtevati kaj od koga/česa ~ potne liste od potnikov; zahtevati za kaj Koliko ~aš ~ avto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zatórej vzročn. prisl. (ọ̑) zato: Govoril bo kratko in jedrnato in ~ bo ugajal poslušalcem; v vezniški rabi Vedno je bila pripravljena poslušati in pomagati, ~ so jo ljudje imeli radi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zavrvéti -ím dov. zavrvênje; drugo gl. vrveti (ẹ́ í) Ljudje so vznemirjeno zavrveli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zblížan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~i ljudje; ~i točki; ~a mnenjazblížanost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zgódaj2 povdk. (ọ̑) ~ je, ljudje še spijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zgrínjanje (í) kaj ~ zrnje na kup; poud. ~ bogastvo |kopičiti|zgrínjati se -am se (í) Ljudje se ~ajo na trg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zindividualizírati -am dov. -an -ana; zindividualizíranje (ȋ) koga/kaj ~ jezik; ~ like v romanuzindividualizírati se -am se (ȋ) Ljudje so se zindividualizirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zlíti zlíjem dov., nam. zlít/zlìt; zlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz posode; poud. ~ pijačo vase |hitro, hlastno jo popiti|; poud. zliti kaj na koga/kaj ~ jezo na podrejene |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zliti kaj v kaj ~ čustva v pesem |izraziti jih s pesmijo|zlíti se zlíjem se (í) Potoka se ~eta v dolini; poud. Ljudje so se zlili na trg |so množično prišli|; zliti se v kaj Zvoki so se zlili v celoto; poud. Konj in jezdec sta se zlila v eno |sta se popolnoma uskladila v gibih|; poud. zliti se z/s kom/čim Priseljenci so se zlili z domačini |so prevzeli njihove navade|; brezos., poud. Kaže, da se je zlilo |prenehalo deževati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zmrdávati se -am se nedov. -ajóč se; zmrdávanje (ȃ) poud. |s kremženjem, šobljenjem izražati nezadovoljstvo|: nad kom/čim Ljudje se ~ajo nad njim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žívelj -vlja m z -em skup. (í; ȋ) publ.: mestni ~ mestno prebivalstvo; slovenski ~ v tujini ljudje, ljudstvo; morski ~ morska bitja, morski organizmi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.