anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki je proti politiki Združenih držav Amerike; protiameriški: antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda; antiameriško stališče; Njihov program je bil ocenjen kot antiameriški E (↑)anti... + (↑)amêriškiántiamêriško prisl. (ȃ-ȇ)
Okoli ameriškega veleposlaništva so protestirali antiameriško usmerjeni ljudje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E ↑BTC
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bolečínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) bolečínski pràg -ega prága m (ȋ, ȁ á)
mejna stopnja prenašanja bolečin: Ljudje imajo različno visok bolečinski prag in bolečino zaznavajo različno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr. nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ) ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
diskóntSSKJ -a m (ọ̑) prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
diskotékaSSKJ -e ž (ẹ̑) nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskač: obiskovalci diskotek; Ko mladi ljudje ob sobotah zgodaj zjutraj odhajajo iz diskotek in se vračajo domov, je največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami E ← frc. discothèque iz disque '(gramofonska) plošča' + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht. ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobromislèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ki dobro, pošteno misli: dobromisleč človek; dobromisleči ljudje; Parlament bi moral biti hram pravičnosti, kajti to verjamejo ljudje, ki so nas poslali sem in tako upajo vsi dobromisleči državljani Slovenije E (↑)dôbro… + (↑)mísliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo 2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
eléktrosmóg -a m (ẹ̑-ọ̑) elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektronski smog: Ljudje, občutljivi na elektrosmog, dobijo glavobole, zmanjša se jim sposobnost koncentracije, poslabšajo se jim alergije in oslabi imunski sistem E (↑)elektro… + (↑)smóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E ← nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn ← (st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'fájn2 prisl. (ȃ)
fajn gladek; Cene so fajn narasle
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
frangléščina -e ž (ẹ̑) francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: Pred štiridesetimi leti, ko sem v Franciji hodil v srednjo šolo, so ljudje govorili o frangleščini E po zgledu frc. franglais iz (↑)fran(cóščina) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gétoSSKJ -a m (ẹ̑) 1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna 2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi 2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E ↑géto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gibálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) gibálno prisl. (ȃ)
gibalno ovirani ljudje; Množice gibalno nedejavnih so vse bolj izpostavljene dejavnikom tveganja za sodobne kronične bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gverílskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) gverílsko vrtnárjenje -ega -a s (ȋ, á)
vrtnarjenje zlasti na opuščenih, zanemarjenih javnih mestnih površinah z namenom ustvarjanja lepšega, prijetnejšega bivalnega okolja: Slovenci potrebe po gverilskem vrtnarjenju menda ne čutimo tako močno kot ljudje v velemestih po svetu, ker nam je narava bolj dostopna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jápi -ja m, člov. (ȃ) mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Tistim prometnim strokovnjakom, ki ne živijo v mestnem središču, naj povem, da poleg državnih institucij in japijev živijo v mestu tudi običajni ljudje, celo družine E ← agl. yuppie iz yup za y(oung) u(rban) p(rofessional) 'mladi urbani uslužbenec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kíber -- in cyber -- cit. [sájbər] v prid. rabi (í; á) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kibernetični, kibernetski: kiber prostor; kiber kavarna; Najbolj ogroženi pred odvisnostjo od interneta so, poleg nove kiber generacije, osamljeni ljudje srednjih let, ki se jim ni uspelo socializirati – glej tudi kíber... E po zgledu agl. cyber iz (↑)kiber(nétika)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'kúl2 prisl. (ȗ)
Kul je, če te imajo ljudje radi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lunátičen -čna -o prid. (á) ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mamiláški -a -o prid. (á) pog. ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E ↑mamiláš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
margína -e ž (ȋ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
marginála -e ž (ȃ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
móbitelovec -vca m, člov. (ọ̑) 1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; Mobitelovci so zamenjali operaterja 2. sodelavec družbe Mobitel: Ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa že imajo vse papirje za gradnjo E ↑móbitel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mónocentrízem -zma m (ọ̑-ī) obstajanje samo enega pomembnega središča: politika monocentrizma; Tisoči podpisov potrjujejo, da se ljudje ne strinjajo z vse izrazitejšim monocentrizmom v državi E ← agl. monocentrism iz (↑)mono… + (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nàdstándard -a m (ȁ-ȃ) standard, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard; nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… + (↑)stándard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
naslôvje -a s (ȏ) skupina naslovov, naslovi: Ljudje smo takšni, da naš pogled najprej pritegnejo fotografija in naslovje, šele nato se lotimo prebiranja člankov E (↑)naslòv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
natívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej 2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog. 1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite 2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ) neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
névropsihologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) psihologija, ki proučuje odnos med živčnim sistemom in duševnimi procesi: profesor nevropsihologije; Nevropsihologija je pokazala, da obstajajo evolucijski razlogi za to, da ljudje tako težko sprejmejo naključje E ← agl. neuropsychology, nem. Neuropsychologie iz (↑)nevro… + (↑)psihologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
newagevski -a -o cit. [njuêjdžeu̯ski] prid. (ȇ) ki se nanaša na newagerje ali new age; new age2, novodobski: newagevski guru; newagevska glasba; newagevsko gibanje; Na ure meditacije danes hodijo vsakdanji ljudje, ki doma nimajo kristalov in niso naročeni na newagevske revije E ↑new age1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
numerologíja -e ž (ȋ) 1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo 2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
olastníniti -im dov. (í ȋ) 1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene 2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
òpaSSKJ medm. (ȍ) izraža začudenje: Mislili smo si, opa, tukaj nas ljudje poznajo E ← hrv., srb. ȍpa iz (↑)hòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije 2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
plástičniSSKJ -a -o prid. (á) plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ) 1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni 2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
právniSSKJ -a -o prid. (ā) právna držáva -e -e ž (ā, ȃ)
država, v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi: živeti v pravni državi; načela pravne države; temelji pravne države; Ljudje počasi dobivajo zaupanje, da bo pravna država le začela delovati kot v normalnih delih sveta, da je konec obdobja sumljivih privatizacij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predímek -mka m (ȋ) jezikosl. nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prèdporóčni -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je v zvezi s časom pred poroko: predporočna pogodba pogodbeni popis premoženja vsakega od bodočih zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze; predporočne priprave; predporočna zabava; V ZDA so ugotovili, da je mesec pred poroko predporočna mrzlica tako močna, da ljudje ne morejo trezno razmišljati E iz pred poróko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́) 1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte! 2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov 3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prezaposlováti -újem nedov. (á ȗ) zaposlovati na drugem delovnem mestu, v drugem obratu, podjetju: Velika podjetja so takrat prenehala poslovati, ljudje so se morali začeti prezaposlovati, vendar se niso imeli kje E ↑prezaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. 1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja 2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
resníčnostniSSKJ -a -o prid. (ī) resníčnostni šôv -ega -a m (ī, ȏ)
zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani: Resničnostni šov je fenomen zadnjega desetletja in je povezan z ideologijo poznega kapitalizma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
revmátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na revmatizem; revmatičniSSKJ: revmatska obolenja; V terme prihajajo po zdravje ljudje z vnetnimi revmatskimi boleznimi E ← lat. rheumaticus iz (↑)révma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rízičniSSKJ -a -o prid. (í) rízični kapitalíst -ega -a m, člov. (í, ȋ)
kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja: Ljudje so vzeli denar in na splošno pogoreli, ker so uresničevali sanje nekega rizičnega kapitalista, ne pa svojih
rízični odpádek -ega -dka m (í, ȃ) nav. mn.
odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati: Zasebniki morajo poskrbeti za registriran odvoz rizičnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sámoizolácija -e ž (ȃ-á) izolacija, zapiranje pred drugimi, navadno po lastni želji: Samoizolacijo države pred svetom in pred razvojem plačujejo ljudje z revščino in težavami E (↑)samo... + (↑)izolácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sámopodóba -e ž (ȃ-ọ̑) skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti: pozitivna samopodoba; slaba samopodoba; Pretirano ljubosumni ljudje si lahko pomagajo zgolj s popravljanjem lastne samopodobe E (↑)samo... + (↑)podóba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samovšéčnež -a m, člov. (ẹ̑) kdor je všeč samemu sebi: aroganten samovšečnež; Ljudje smo, z menoj vred, samovšečneži, prepričani, da znamo nekaj narediti najbolje in edini prav E (↑)samovšéčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sámozaposlováti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) ustanavljati svoje podjetje in biti zaposlen v njem: Ljudje so se začeli samozaposlovati in odpirati manjše obrate, tako da se je delovna sila znova zaposlila E ↑sámozaposlíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sárs -a m (ȃ) med. nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni oteženo dihanje, visoka temperatura, vnetje pljuč, bolečine v mišicah: epidemija sarsa; Do zdaj so za sarsom umrli predvsem starejši in imunsko oslabljeni ljudje E ← agl. SARS, kratica za s(evere) a(cute) r(espiratory) s(yndrome) 'resen akutni dihalni sindrom'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
smetíščeSSKJ -a s (í) smetíšče zgodovíne -a -- s (í, í) ekspr.
zaradi neaktualnosti časovno odpisani dogodki, stvari in ljudje: Palica je kot didaktični pripomoček svoje opravila in je že zdavnaj na smetišču zgodovine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
someljé -êja in sommelier -ja cit. [someljé -êja] m, člov. (ẹ̑ ȇ) strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: Prav someljeji so prispevali k temu, da se je kultura pitja vina precej spremenila in da ljudje vedno bolj cenijo kakovostna vina E ← frc. sommelier, prvotno 'gonjač tovorne živine', ← provans. saumalier, saumadier iz saumada 'tovor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šminkêrstvo -a s (ȇ) pog. vzbujanje pozornosti z izbranim načinom oblačenja, videzom: snobizem in šminkerstvo; nastopaško šminkerstvo; vrhunec šminkerstva in pozerstva; Butiki so manj razkošni, ljudje pa pri oblačenju brez tistega šminkerstva, ki bi ga od meščanov pričakovali E ↑šminkêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
televizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) pog. 1. puščati se vplivati od televizije, njenih programov: Ljudje se postopoma televizirajo in izgubljajo občutek za pravo realnost 2. pojavljati se na televiziji: Vedno več ljudi se rado televizira E (↑)televizíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tetraplegíja -e ž (ȋ) stanje popolne negibnosti vseh okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: Ljudje s para- in tetraplegijo lahko z uporabo ustreznih medicinskotehničnih pripomočkov obvladujejo lastno gibanje in okolje E ← nlat. tetraplegia iz (↑)tetra… + tvor. od gr. plēgḗ 'udarec, sunek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tórbičarstvo -a s (ọ̑) kraja torbic: Drznih tatvin, torbičarstva, goljufij in uličnih ropov bi lahko bilo manj, če bi ljudje bolj pozorno gledali okrog sebe E ↑tórbičar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
totalitárec -rca m, člov. (ȃ) pristaš totalitarizma; totalitaristSSKJ: Anarhije se ljudje bojijo, hočejo red in mir in seveda kruh – in to je tisto, kar ponavadi totalitarci obljubljajo E univerbizirano iz totalitáren člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ) tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́) trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vegánski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na vegane in veganstvo: veganske jedi; veganska kuhinja; veganska prehrana; vegansko kosilo; Nekateri ljudje so očitno še vedno prepričani, da se da dobro kuhati samo z mesom in jajci, kljub toliko raznolikim receptom, ki jih ponujajo veganske kuharice in restavracije E ↑vegán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
végeburger -ja m (ẹ̑) sendvič iz okrogle štručke kruha, sira in zelenjave: Ljudje nočejo postati vegetarijanci, ker imajo hamburger raje kakor vegeburger E po zgledu agl. veggie burger iz (↑)vege(tarijánski) + ↑búrger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vilínec -nca m, živ. (ȋ) 1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: Življenja gozdnih bajeslovnih bitij, tudi vilincev, so usodno odvisna od verovanja ljudi vanje 2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: V Srednjem svetu, v katerem se najprej zbudijo prvorojeni (vilinci), nato pa še drugorojeni (ljudje), že od samega začetka poteka bitka med dobrim in zlim E (↑)víla2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zafrustríran -a -o prid. (ȋ) ki čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: seksualno zafrustriran; Ljudje postajajo vse bolj zafrustrirani in obremenjeni z zunanjostjo E ↑zafrustrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zgoščênka -e ž (é) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča: Odločba informacijske pooblaščenke odreja uničenje zgoščenke z izpiski telefonskih klicev 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2): izdati zgoščenko; posneti zgoščenko; dvojna zgoščenka glasbeni album, ki zajema dve zgoščenki; Zadnjič sem imel koncert za promocijo zgoščenke in opazil sem, da ljudje hrepenijo po romantiki, ki je ni več E univerbizirano iz zgoščêna plôšča po zgledu agl. compact disk, ker je ta manjši od predhodnega 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zmenkaríje -rij ž mn. (ȋ) dogovorjena srečanja, namenjena spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: hitre zmenkarije organizirani družabni dogodek, na katerem ljudje v obliki kratkih pogovorov spoznavajo morebitne partnerje; spletne zmenkarije; Kot še kažejo podatki raziskave, so se želje po zmenkarijah v mestu precej ohladile – kar 43 odstotkov anketiranih je povedalo, da trenutno partnerja ne iščejo aktivno in ne hodijo na zmenke E (↑)zmének
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
znítkati -am dov. (ȋ) očistiti z zobno nitko: Tako kot ljudje tudi opice svoje mladiče učijo, kako pomembno si je temeljito znitkati zobe: zoologi so opazovali samice makaka, kako so si čistile prostorčke med zobmi na isti način kakor ljudje E ↑nítkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.