dedec m, F
6,
ab avo, od
dédza leſſem;
abavunculus, -li, dédza, ali babize brát
[str. 10b , 236b ];
amita magna, deidza ſeſtra;
prosocer, moṡhá
deidiz [str. 177a , 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
La Haje osebno lastno ime
iz La Haya:
odgovorj ta Vuzheni La Haije im. ed. (V, 352) Jánez iz La Haya, frc. Jean de La Haye (1593–1661), frančiškan, avtor del Biblia Magna in Biblia Maxima
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Multimamija ž osebno lastno ime
Multimamija:
Pishe Angelus Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia im. ed. imenovani ſturili Mišljena je Efeška Artemida, boginja mati, Magna mater, izvorno azijsko božanstvo. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
narazen prisl., F
19, I.
decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti;
dejungere, naroṡen djati, reṡkleniti;
dijungere, disjungere, odlozhiti, reṡkleniti,
naroṡen poſtaviti;
dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati,
naroṡen reſtezhi;
discedere ab invicem, naroṡen poiti;
discernere, reṡlozhiti,
naroṡen djati, reṡdiliti;
disjungere, reṡkleniti,
naroṡen djati;
disparare, reſparati, reſpariti,
naroṡen djati;
diſsultare, reṡpozhiti ſe,
naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti, ſterkatati;
distruncare, naroṡen reſſékati, prerobiti;
divaricares, odpreiti,
naroṡen djati,
v:g: en zirkil, ene kleiṡzhe;
divulsus, -a, -um, naroṡen reſtergan;
hiulcare, reṡklati,
naroṡen djati;
intercidere, â caedo, naroṡen reṡreṡati, ali reſékati, reṡdiliti. Psl:28;
magna distantia, delezh
naroṡen;
secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun ṡapréti, ṡa ſabo ṡapréti;
valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami
naroṡen hodi;
varicare, ṡpréd s'nogami
naroṡen hoditi; II.
dimittere concilium, ẛbraliṡzhe
naroṡen puſtiti, ſlavú dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nehvaležnost ž, F
2,
ingratitudo, nehvaleshnoſt;
magna ingratitudo, velika neṡmaſna
nehvaleṡhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nezmasen prid., F
12,
aviditas, neṡmaſna velika ṡhela, gaitikoſt, lakomnoſt;
cachinus, cachinnatio, ſméh
neẛmaſin;
cibus fatuus, neẛmaſna ſhpiṡha;
immoderatus, -a, -um, neṡmaſſen;
immodicus, -a, -um, neſramen,
nesmaſſen, kateri obene maſſe ne darṡhy;
incomparabilis, neperglihani,
neṡmaſſen;
inordinatus, -a, -um, ṡméſhan,
neṡmaſſin;
intemperans, neṡmaſſen, poṡhreſhin;
luxuries, -ei, preobilni naraſt,
neṡmaſnu gori raſtenîe;
luxuriosus, -a, -um, neṡmaſſen, ſylnu luṡhten, preobilen v'vſih rizhéh;
magna ingratitudo, velika
neṡmaſna nehvaleṡhnoſt;
nimius, -a, -um, neṡmaſſin, prevelik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tašča ž, F
3,
socrus, -crus, taṡzha;
socrus, taszha, mater uxoris; socrus magna, taṡzhe mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
toler [tóler]
ali [tọ́ler]
samostalnik moškega spolasrebrn kovanec, tolar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.