Tiskanje

cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.

2.

kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno

1.

kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.

2.

kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.

1.1.

kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.

2.

slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.

2.

kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.

3.

kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.

4.

kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.

5.

knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).

6.

knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.

7.

iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

doživéti -ím dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol

GLEJ: dožívljati 1-2

3.

kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je doživelo konec vojne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.

2.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.

2.

čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).

2.

kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).

3.

čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.

4.

čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.

5.

čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.

6.

iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.

7.

iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.

1.1.

kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.

2.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.

2.1.

kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.

3.

knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.

4.

kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.

5.

kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.

6.

knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.

6.1.

kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.

7.

dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.

9.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.

10.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.

11.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.

3.

brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.

1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.

2.

kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.

4.

iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

júrišati na in juríšati na -am na nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

2.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

3.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

lansírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

manipulírati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

navadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

naravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.

2.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.

2.1.

končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.

3.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.

4.

v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.

5.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.

6.

v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.

7.

kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

obíti -ídem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: obhájati 1, 3

1.

kdo/kaj potujoč obdelati koga/kaj
/Z malo denarja/ so obšli /praktično/ celo Evropo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).

1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

podpréti se -prèm se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

čustvenostno kdo/kaj nahraniti se s čim
Podprli so se z obilnim kosilom in dobrim vinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

poigráti na -ám na dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj krajši čas igrati na kaj
Vsak večer je malo poigral na harmoniko /samo po spominu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

pokúsiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati v usta kaj / malo česa
Pokusila je kavo, če je dovolj sladka.

2.

kdo/kaj navadno piti, jesti kaj
Črne kave /sploh/ ne pokusi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.

2.

čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

ponížati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

GLEJ: osramotíti 2

1.

kdo/kaj narediti kaj nižje
Ograjo je moral /malo/ ponižati.

2.

kdo/kaj moralno ponižati koga/kaj
To dejanje ga je /popolnoma/ osramotilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.

5.

iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.

6.

iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.

7.

iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.

8.

iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Posvetujejo se /kot stari prijatelji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.

3.

kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).

6.

kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.

8.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.

10.

brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.

10.1.

kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.

11.

žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.

12.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.

13.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.

14.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: pripovedováti 1

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.

1.1.

kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.

2.

kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.

3.

nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'

3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.

3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.

3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.

3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.

2.

kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.

3.

kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.

4.

kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.

5.

kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).

6.

kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.

7.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.

8.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.

9.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.

10.

žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.

11.

iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.

12.

iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.

13.

iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

razstáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
V galeriji so razstavili njegove najnovejše slike.

2.

kdo/kaj razdeliti koga/kaj na kaj 'sestavine'
Posteljo so razstavili na zložljive dele.

3.

iz fizike kdo/kaj razdeliti kaj na kaj 'sestavine'
Silo so razstavili na komponente.

4.

iz umetnosti kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
Malo plastiko je razstavil po več galerijah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

shájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

státi2 stánem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti koliko
Obleka stane dva tisoč dinarjev.

2.

kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Počitnice so nas stale dva milijona.

2.1.

kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli natančno pregledati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

súkati se okoli/okrog -am se okoli/okrog in súčem se okoli/okrog nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjali se okoli/okrog koga/česa
Okoli sladice se je sukalo kar nekaj slastičarjev.

2.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'dejavnosti/lastnosti/stanje' pojavljati se okoli/okrog koga/česa
Njene misli so se /kot nagajivi metulji/ sukale okoli dokončnega odhoda v tujino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

škóditi -im nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
To nikomur ne škodi.

2.

v zvezi z bi, čustvenostno, navadno v 3. osebi, z nikalnico kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

užíti užíjem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.

2.

kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

vónjati po -am po nedovršni glagol, glagol razumevanja

čustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

2.

kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

3.

knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.

4.

kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.

5.

kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

zaríti se v -ríjem se v dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), čustvenostno, v oslabljenem pomenu

kdo/kaj s sunkovito spraviti se v/na/nad koga/kaj / ed/skozi koga/kaj / kam
/Zaradi različnih razočaranj/ se je zaril v delo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024